V nedeljo zjutraj

»Dobro jutro, kaj počneš?«
»Pravkar sem se umil tam spodaj in oblekel druge gate, ker sem malo prej gledal pornič.«
»O, že tako zgodaj! A vsak dan gledaš porniče?«
”Samo včasih, še vsak teden ne. Kaj pa ti?«
»Ne gledam porničev.«
»Vem da ne, čudno, če bi jih, saj imaš Jožeta. Kje pa je zdaj?«
»Ni ga več. Že navsezgodaj je bil zmenjen s sosedom, da gresta v gozd podirat drevje.«
»V nedeljo, na gospodov dan? A mu ni dovolj, da mora že čez teden vsak vsako jutro v službo? Ne bi ga smela spustiti kar tako iz hiše, morala bi mu zatežit, da gre lahko podirat drevje, samo če tebe prej podre.«
»Še spala sem, niti nisem vedela, kdaj je šel.«
»Zbuditi bi te moral.”
»Ha ha, ne bi me bilo treba ravno podreti, še položiti ne, itak sem ležala.«
» – Ali vsaj poljubit za dobro jutro, malo pobožat in požgečkat.«
»Pozabljaš, da sva že dvanajst let poročena – to je bilo na programu samo prvo leto po poroki.«
“Kaj boš počela danes?”
“Bom kar doma. Čakajo me umazane šipe, umazana posoda, nezlikano perilo, zaraščen vrt…”
“Se pa jutri kaj oglasi, če boš kje v bližini.”
“Ne vem, ne vem… Ko sem bila nazadnje pri tebi, si …”
“Kaj sem?”
“Kar malo preveč si si dovolil.”
“A res? Par poljubčkov na čelo, par na lička, par na vrat in malo sem te stisnil k sebi, a je to preveč?”
“Poljubčki na vrat so bili že kar nevarni.”
“Ne skrbi, ti kar pridi. Samo povej mi eno uro prej, da bom na hitro pogledal pornič in potem ti ne bom čisto nič nevaren. Dva očetovska poljubčka na čelo, dva bratovska na lička, in samo enega na vrat – nadaljeval bo pa Jože, ko boš prišla domov.”
“Ne vem, če bo.”
“Še žal mu bo, če ne bo.”
“Lahko da. Najbrž. Gotovo mu bo.”

  • Share/Bookmark