O blogu in avtorju

 

O  BLOGU…

 

V letih 1995-1996  sem izdal 5 številk zasebnega časopisa  Obujenke in zdaj nadaljujem, kjer sem takrat nehal.  Pravzaprav pa začenjam vse na novo – vmes je 15 let in vse je čisto drugače!

Ime pa lahko ostane,  Simon Jenko nima nič proti, ne on ne jaz se ne bojiva, da bi naju kdo zamenjal. Dve Micki pod eno marelo, moja neotesana proza in njegova nežna poezija – le kaj bi lahko bilo bolj različnega!

 

… IN O AVTORJU

 Na smeh mi gre, kadar se zagledam v kakšni izložbi ali ogledalu: star plešast dedec z vročimi uhlji in rdeč v glavo! Ja, zadnjič enkrat sem zadremal na opoldanskem soncu dol pri Savi in mi je malo zakuhalo . Zdaj poleti večkrat zaležim kje zunaj na prostem in spuščam misli na pašo – se pa seveda zgodi, da vmes tudi zaspim! Medtem se sonce premakne na nebu, hkrati z njim tudi sence na tleh, in  kjer je bil še maloprej senčni hlad je zdaj sončna pripeka; človek mora biti hiter, da sledi vsem dogodkom in spremembam, v spečem stanju pa to seveda ne gre – in sončarica je tu!

Razen tega sem zadnje čase konstantno dobre volje, vse mi je zabavno in smešno, ob vsaki priložnosti se na vsa usta režim, in tudi od smeha lahko postane človek  zaripel v glavo.

Zadnjič, npr. sem bil na obisku pri prijateljih, postregli so mi z žganjem in domačim sončničnim kruhom, medtem ko sem srkal iz kozarčka in žvečil kruh,  sem pripovedoval neko zabavno zgodbico, tako mi je bila smešna, da sem se že med pripovedovanjem začel hihitati, kruh se mi je zaletel v grlu in morali so me lopniti po hrbtu, da mi je odleglo!

 Zavedam se, da v teh kriznih časih, ko so ljudje pod pritiskom, slabe volje in zaskrbljeni, s to svojo dobrovoljnostjo že kar preveč izstopam – zato se kdaj pa kdaj za spremembo tudi razjezim!
 
No ponavadi pa samo zaglumim jezo, kar mi tudi ni težko, saj sem po horoskopu lev, nagnjen k nastopaštvu in teatraličnosti. Tako sem včeraj – enega dopoldne, drugega popoldne – na lepem nahrulil dva krotka in prijazna človeka:  trgovca v bližnji trgovini in bivšega sodelavca. Razlogi? – Premalenkostni, da bi bilo vredno tudi samo za malenkost povišati glas! Vse se je zgodilo samo zato, ker sem se pač odločil, da bom ta dan jezen! – Nesrečnika sta pa imela to smolo, da sta se ravno ta dan znašla v moji bližini!
 
Moja glava je kot pregret bojler, v kateri ves čas nekaj šumi, kipi in brbota. Uhlji so pa termostat, ki bojlerju preprečuje, da bi eksplodiral. Zato pa tudi so tako rdeči in vroči!
  • Share/Bookmark

//

Posted in nekategorizirano | Edit | 1 Comment »

 

  • Share/Bookmark