Prva rezerva

Srečal sem starega prijatelja, s katerim se dolgo nisva videla in seveda sva to nepričakovano srečanje proslavila v najbližjem bifeju. Kar dolgo sva podpirala šank, marsikaj sva se pogovorila, ob tretjem čaju z rumom so ga pa preplavila čustva in mi je zaupal svojo ljubezensko zgodbo. Izpustil bom podrobnosti in bom na kratko s svojimi besedami povzel, kar je on povedal bolj gostobesedno in malo drugače:

“Skoraj vsak dan se dobiva na kavi z eno luštno Moniko, precej mlajšo od mene, ki mi je zelo všeč, odkrito ji povem, da sem zatreskan vanjo, kar se ji dobro zdi, prizna mi, da ima tudi ona mene zelo rada, raje ima samo svojega moža, petnajst let sta že poročena in ga še zmeraj ljubi. Nikoli ga ni prevarala, neomajno mu je zvesta in prepričana je, da bo tako tudi ostalo, dokler ju smrt ne loči.

Monika me rahlo zaskrbljeno pogleda, ko mi to pove in ko vidi razočaranje v mojih očeh, se ji zasmilim in priključi zraven tudi mene: “Vidva, ti in moj Lojze, sta najboljša, najbolj srčna in prisrčno preprosta človeka, kar jih poznam, takoj bi bila s tabo, če ne bi bila z njim!”

Nisem potolažen, še bolj sem obupan, ko pomislim, da sem že star in bo moje moške dobe morda že kmalu konec, moj tekmec je pa v najlepših letih in bi ga lahko nadomestil pri njegovi ženi samo, če ga hitro povozi vlak.”
Preden sva se razšla, sva pa s prijateljem še malo en drugega tolažila, da sva vseeno lahko srečna, ker naju imajo ženske še rade, čeprav nisva več prva izbira, ampak v najboljšem primeru samo prva rezerva, ker se zmeraj najde kdo, ki ga imajo še malo raje.

  • Share/Bookmark

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !