Ko pride jesen…

Včeraj sem na Facebooku objavil fotografijo, ki sem jo napravil na dopustu v Dalmaciji, zraven pa napisal: »Ko pride jesen, pomislim na zimo in se spomnim poletja.«
Ta napis ni sad hipnega navdiha ali božjega razsvetljenja, ampak je le malo popravljena različica prvotnega napisa, ki se je glasil takole: »Ko pride jesen, se pripravi na zimo in se spominjaj poletja.«
In ki sem ga že čez pet minut spet zbrisal in nadomestil z novim: »Ko pride jesen, ne pomislim na zimo, spomnim se poletja.«
Ta verzija se mi je nekaj časa zdela najboljša in sem mislil, da bo tudi dokončna, ampak ne! Ko sem opolnoči ugasnil računalnik in šel v posteljo, sem doživel spet novo razsvetljenje, zbrcal kovter s sebe, skočil pokonci, ponovno vklopil računalnik in napisal: »Ko pride jesen, najprej pomislim na zimo, potem se pa spomnim poletja.«
A še nisem bil popolnoma zadovoljen, nekaj je še zmeraj manjkalo! Ker če sem v en stavek uspel stlačiti tri letne čase, poletje, jesen in zimo, potem moram nujno najti prostor še za pomlad, da se leto dopolni, sem pomislil.
Vprašajte me jutri ali kakšen drug dan, kako je uspelo, saj to me lahko zaposli za dolgo časa! Vem, da kompliciram, a tako pač je in tak pač sem. Pri vsakdanjih delih in opravilih furjast, površen in malomaren , pri pisanju pa zoprno natančen in dlakocepski. Z vsako besedo se ukvarjam, kot da je zadnja, ki jo bom izrekel pred smrtjo in kot da mi jo bodo vklesali na nagrobnik kot epitaf!

  • Share/Bookmark

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !