Po čem spoznam jesen

Poletje se poslavlja, skoraj je jesen, na poljih, vrtovih in sadovnjakih že pospravljajo pridelke. Letina je obilna, pozimi ne bo lakote, v moji hiši prav gotovo ne. Pa tudi žejen ne bom, na zalogi imam še nekaj steklenic bezgovega sirupa iz domače proizvodnje bivše žene. (Odkar sva narazen, se veliko bolje razumeva kot takrat, ko sva bila še skupaj.) Da je letos dobra letina pa vem, ne da poslušam kmetijske oddaje na radiu, to vidim v svoji shrambi in hladilniku. Prijatelj, ki si je pred leti sezidal hišo na deželi, mi je iz presežka vrtnega pridelka prinesel par glav zelja, kolerabo in korenje. Seveda sem ga povabil na pivo. Sestra je iz jabolk, ki jih je med sprehodom nabrala na tleh, spekla jabolčni štrudelj in ga tudi meni narezala nekaj kosov. Druga sestra se je na poti z Gorenjske, kjer je bila čez vikend, proti Dolenjski, kjer živi, mimogrede ustavila še pri meni, prinesla mi je enega krasnega jurčka, ki ga je našla na Pokljuki. Na okensko polico mi je pa postavila kutine, ki so menda dobre za kompot, ker pa je vedela, da len kot sem, kompota ne bom skuhal, naj na oknu vsaj lepo dišijo, dokler ne zgnijejo. Poklical me je tudi možakar, ki mi oddaja prostor, v katerem skladiščim svojih deset ton knjig, rekoč, da mi je na vrata skladišča obesil polno bisago hrušk in grozdja, in naj jo snamem s kljuke, ko bom šel mimo. To bo pa šele jutri, ker danes pričakujem prijateljico, ki je v nedeljo vkuhavala sadje in vlagala zelenjavo, in je od vsake dobrote en glaž prihranila zame. Torej se že vnaprej veselim češpljeve marmelade, s česnom oplemenitenih pečenih paprik in blago pekočega ajvarja, ki ga bom moral hitro pojesti, ko bom odprl kozarec, ker je narejen brez konzervansov.

Če sam ne, pa drugi poskrbijo za to, da sem v tej plodni jeseni sit, rejen, zdrav in vesel.

  • Share/Bookmark

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !