Kalorifer

April je, konec kurilne sezone, peč centralne kurjave ugasnjena, radiatorji hladni. April je, pomlad že, ženske pa še zmeraj zebe in kadar me obiščejo, moram posebej zanje vklopit kalorifer, da jim vroče piha v noge in pod kikle, ko sedijo pri mizi v jedilnici ali na zofi v dnevni sobi. Jelka (recimo, da ji je tako ime), ki pride največkrat, je v moji hiši že tako domača, da ga vklopi kar sama, še preden sleče plašč in sezuje čevlje. Zadnjič enkrat se je pa zgodilo, da je kmalu za njo prišla še Erna, ki se sicer bolj poredkoma oglasi, in ta se je, najbrž od presenečenja, da pri meni vidi Jelko, spotaknila ob kabel kaloriferja in skoraj izpulila vtičnico iz stene. Nekako sem jo zatlačil nazaj v zidno luknjo, čez dva dni, ko je bila spet Jelka pri meni in se grela pri kaloriferju, je pa uletela še Vanda, moja sestra, in tudi ona se je spotaknila ob kabel in ponovno izpulila vtičnico. Ta še zdaj visi iz stene, ne pritaknem se je več, glavno da je še elektrika v njej in da kalorifer še zmeraj greje. Ker moje ženske so res zelo zmrzljive, do poletja, ko se bodo odtajale, je pa še daleč.

  • Share/Bookmark

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !