To, tukaj, zdaj

Vse, kar je, je tukaj in zdaj, vse, kar rabim, imam na dosegu rok, ne hrepenim po nedosegljivem, nič in nikogar ne pogrešam, ne obupujem in ne žalostim se zaradi stvari, ki jih nimam. Živim za danes, za ta trenutek, ne zanima me lepša prihodnost, bolje da me danes zamete sneg ali namoči dež, kot da čepim doma in čakam na jutrišnje sonce. Davno nekoč so me hoteli prepričat, da je treba načrtovat življenje, si že pozimi rezervirat najboljši apartma tik ob plaži za poletni dopust in da tudi na letalskih kartah prišparaš, če jih kupiš par mescev prej. Debelo sem gledal, otrpnil kot riba na suhem, ni mi bilo jasno, kako lahko kdo že januarja razmišlja , kaj bo počel v avgustu in za povrh še mene vpleta v to. Zame je bila to neumna domišljavost, predrzno poseganje v skrivne božje načrte, ker bolj kot kaj planiraš, večja je možnost, da se ti to sfiži. Verjamem v srečna naključja, da bodo zvezde ob pravem času v pravi legi, in da bo to, kar se mi bo slučajno zgodilo, boljše od tega, kar pričakujem in načrtujem.

  • Share/Bookmark

2 odgovorov to “To, tukaj, zdaj”

  1. lordwales komentira:

    Zdi se mi, Edo, da rabiš kakšen dober izlet, recimo v Sežano, ki je mesto postala, ni pa velemesto, premore pa čudovit botanični vrt!

  2. stricmarc komentira:

    Še dobro, da si osamljen primer. Le kaj bi delali menežerji in strokovnjaki za gospodarjenje s človeškimi viri?

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !