Preveč obrita štorija

Pred par meseci sva s prijateljico napravila kupčijo. Kupila je nov vgradni hladilnik, prejšnjega, samostoječega, ki ji je v majhni kuhinji zavzemal preveč prostora, je pa prodala meni. In ker se mi je cena zdela malo previsoka, je za dobro vago dodala še fotoaparat in električni brivnik. Fotoaparata ni več rabila, ker si je omislila nov pametni telefon, s katerim je bilo poleg vsega drugega mogoče tudi fotkati, zakaj pa ne rabi več damskega brivnika, mi pa ni povedala. Pred tremi leti, ko je bilo najino prijateljstvo še v intenzivno erotični fazi, ga je gotovo še rabila, saj je bila tam, kamor sonce ponavadi ne posije, zmeraj na golo pobrita. (Kar mi ni bilo preveč všeč, a bog pomagaj, takšna je zdaj ženska moda.)

Medtem ko sem fotoaparat že takoj začel uporabljati, sem se z njenim brivnikom prvič obril šele danes zjutraj, ker mi je moja stara mašinca, pri kateri se je že poprej odlomilo nekaj zobčkov, včeraj dokončno zaribala. Čeprav je novi brivnik narejen za nežno žensko rabo, je bil brez težav kos tudi moji en teden stari ščetinasti bradi. Med britjem so mi pa misli ves čas uhajale k prijateljici. Sam pri sebi sem ugibal, kako zdaj, ko nima več brivnika, neguje in obdeluje svoj skrivni vrtiček. Samo prvih nekaj tednov na začetku najinega poznastva sva bila ljubezenski par, od takrat se pa samo še prijateljsko srečujeva na kavi, in moje razmišljanje o tej stvari je bilo zato res lahko samo fantazijsko ugibanje. Ne verjamem, da si je tam spodaj dovolila svobodno rast in razcvet, še to ne, da se samo malo s škarjicami obstriže. Imam slabo slutnjo, da pretirava v narobni smeri in namesto brivnika uporablja žiletke, tako da njena ženska zadeva še špika in praska ne več in je žalostno gladka kot dojenčkova ritka.

Potem ko sem se še stuširal, sem vzel v roke telefon in napisal sporočilo: “Danes sem se prvič obril s tvojim brivnikom. S čim se pa zdaj briješ ti?”

Takoj sem dobil odgovor: “Ne brijem se več, zdaj se depiliram.”

In sem spet napisal: “Upam, da si depiliraš samo noge!”

In dobil nov odgovor: “Ti si za v džunglo!”

Ja, najbrž sem res za v džunglo. Sicer se tudi v civiliziranem, sterilnem, gladko obritem in depiliranem svetu nekako znajdem, še raje sem pa pustolovski raziskovalec skritih sotesk, podzemnih kanalov, blatnih lukenj in gosto zaraščenih močvirij.

  • Share/Bookmark

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !