Včeraj

Včeraj, na debeli četrtek, sem imel skromno kosilo: sicer okusno, a ne zelo izdatno zelenjavno čorbo. Potem sem se napravil za ven in na hišnem pragu mi je prišlo na misel, da bi si v slaščičarni čez cesto privoščil še posladek – štrudelj, gibanico, ali vsaj krof. Ravno sem že hotel naravnati korak v smeri zadovoljitve sladkosnede želje, ko vidim, da mi iz gostilne na drugem konca trga prihaja nasproti prijatelj Sanel in nekaj nese v roki – krožniček s pustnim krofom, na debelo posutim s sladkornim prahom. Ko pride do mene, se postavi v pozo izurjenega natakarja, mi z elegantnim gibom poda krof in reče: »Evo, zate – sveže in še toplo!«
Ne godi se mi slabo, sploh ne. Samo pomislim na nekaj in že dobim. Sanel, hvala, še enkrat hvala!

  • Share/Bookmark

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !