Krava

Šele pol štirih zjutraj je, pa sem že pokonci, zbudile so me sanje, grde sanje, nočna mora. Ležim na hrbtu v travi, ja, na pašniku, ker so okrog mene kravji dreki, in tudi ne vidim neba, ker je tik nad mano trebuh ogromne krave, ki se le počasi in leno prestopa naprej. Želim si, da bi šla hitreje, hkrati si pa tega ne želim, ker na koncu tega prostranega kravjega trebuha je rit, neizbežna kot pika na koncu stavka, čeprav zdaj še potuhnjeno skrita tam daleč pod lenobno opletajočim repom; bojim se, v sanjah celo z gotovostjo vem, da se mi bo krava usrala na glavo.

  • Share/Bookmark

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !