Oblaki kakor beli konji

Oblaki kakor beli konji. Tako se imenuje ljubezenska novela, ki sem jo pred več kot 30 leti objavil v knjigi Sol življenja, kot nekakšno lirično protiutež daljši in bolj prozaični povesti Plovba, ki opisuje življenje pomorščakov na ladjah dolge plovbe.

Na Sol življenja sicer nisem prav nič ponosen. Kot avtor lahko iz prve roke rečem, da je to slaba knjiga in založba Lipa v Kopru mi jo je izdala najbrž samo zaradi pomorske tematike. Malo jo rešuje samo zgoraj omenjena ljubavna štorija. Ta se dogaja na kopnem, je pa vseeno mokra in žmohtna, ne od morske vode, ampak od življenjskih sokov in srčne krvi. – Ja, pa tudi kakšna solzica kapne vmes, in je zato tudi malo lirično slana.

Sicer se nočem ubadati s svojimi starimi pisarijami in tudi s to se ne bi, če me ne bi pred kratkim neki kritik v recenziji neke moje novejše knjige spet spomnil nanjo. To staro, mislil sem, da že od vseh pozabljeno romanco o oblakih, ki so kot beli konji, je meni nič tebi nič razglasil kar za “eno najlepših pesemskih slik, kar jih premore slovenska književnost.”- Nezaslišano predrzno, samovoljno in pristransko! Vseeno sem hotel preveriti, če omenjena novela nemara le ne ponuja kakšnega stvarnega argumenta za to pretirano hvalo, vendar knjige, v kateri je bila objavljena, nisem našel v svoji knjižni omari. Bom povprašal naokoli, če jo kdo slučajno ima in mi jo posodi. – Ali pa tudi ne bom.

  • Share/Bookmark

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !