Moja vrana

Na moji mizi je zraven računalnika na eni strani podloga z miško, etui za očala, kemični svinčnik in notes, v katerega kdaj kaj napišem; na drugi strani pa kupček knjig, iz katerih kaj preberem, ko si odpočivam oči in glavo od gledanja v ekran. Pred par dnevi sem na ta kupček pridodal “Odbite arktične zgodbe” Jörna Riela, prej je pa na vrhu kupčka par mesecev kraljevala pesniška zbirka “V morski svetlobi” Raymonda Carverja, sicer ljubega mi pisca kratkih zgodb. Nekatere Carverjeve pesmi so tako dolge, da se jih sploh še nisem lotil brati, nekatere krajše sem pa prebral že večkrat. Na primer tole, z naslovom “Moja vrana”:

Vrana je priletela na drevo pod mojim oknom.
Ni bil vran Teda Hughesa, niti galwayska vrana.
Niti Frostova, Pasternakova ali Lorcova vrana.
Ali katera izmed Homerjevih vran,
umazanih s posušeno krvjo. Bila je samo vrana.
Ki ni imela svojega mesta v življenju,
niti ni storila česar koli omembe vrednega.
Nekaj minut je sedela na veji.
Nato se je dvignila in prelepo odletela
iz mojega življenja.

(Prevedel Marko Golja)

  • Share/Bookmark

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !