Klofute

Psihoanalitika Romana Vodeba sicer cenim in se z njim v marsičem strinjam – ne strinjam se pa ne z njegovim utemeljevanjem in zagovarjanjem “vzgojnih” klofut. Nikoli ne smeš tepsti šibkejših od sebe, tudi če so to tvoji lastni otroci. Poznam dva moška, ki sta ju njuna očeta v otroških in najstniških letih na veliko pretepala. En je zdaj hudoben in potuhnjen agresivec, drugi pa zatrt nevrotik. Če oče ne zna biti avtoriteta sinu drugače kot z udarci in klofutami, je zapravil vzgojne šanse. Mene ni oče nikoli udaril, in tudi jaz nisem nikoli udaril svojega sina, pa ne vem, da bi bila zato zdaj midva s sinom vzgojno in moralno prikrajšana. Me je pa v šestem razredu pri uri računstva potuhnjeno izza hrbta klofnil učitelj Ščuka, ker sem pod klopjo bral Ovčarja Runa. Ko sem čez deset let to Ščuko slučajno srečal v Postojni, me je močno zasrbela roka, da bi mu tisto klofuto vrnil. To bi bila pa zares vzgojna klofuta v najboljšem pomenu besede!
— — —
(No, prejle me je sin spomnil, da sem ga pa enkrat vseeno udaril, in to po ustih, ker je rekel “pizda”, ko mu iz Elanove trgovine v Begunjah nisem ravno tisti dan, ko sem obljubil, pripeljal nestrpno pričakovane pingpong mize…)

  • Share/Bookmark

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !