Imena

Sinoči sem šel spat prej kot ponavadi, že opolnoči; ob treh zjutraj sem se pa že zbudil, odtaval na stranišče, skuhal kavo in v poldrugi mesec starem časopisu, ki se je kdo ve kako znašel na kuhinjski mizi, z ne prevelikim zanimanjem prebral članek o davčni reformi in boju proti sivi ekonomiji. Prazno kavno skodelico sem odložil v pomivalno korito in šel nazaj v posteljo, vendar nisem zaspal, pri prižgani luči sem z rokama pod glavo gledal v strop, potem sem pa spet šel v kuhinjo in na rob malo prej odloženega časopisa s kemičnim svinčnikom napisal to, kar sem že prej v mislih napisal na strop spalnice. Napisal sem pa imena, osebna imena, imena desetih žensk, ki so v zadnjih desetih letih, odkar sem spet samski, kakorkoli, v sentimentalnem ali erotičnem smislu, zaznamovale moje življenje. V nekatere sem bil zaljubljen, z drugimi sem samo prijateljeval, z enimi sem imel seks, z drugimi samo kakšen nedolžen objemček in poljubček, z enimi se ves čas srečujem, druge poredko ali sploh nič več ne vidim. – Z eno od teh, ki ji v šali rečem prva žena v haremu, sem pa celo že nekaj let v „resni“ partnerski zvezi. Čeprav mi je pa ravno zadnjič ena druga iz mojega „harema“ rekla, da se ji ne zdim sposoben za resno zvezo in da mi tudi s „tazaresno“ znese biti skupaj samo zato, ker dejansko nisva skupaj in se samo občasno obiskujeva. A je ta Francka pozabila, da sem bil, preden sem postal samski, več kot dvajset let poročen in če bi me takrat kdo ponoči zbudil, naj se spomnim desetih ženskih imen, bi lahko takoj povedal samo ime svoje žene – devet dodatnih imen bi pa moral izkopati iz spomina iz daljnih časov pred poroko. Dolga leta sem bil monogamen moški in to najbrž nekoč spet bom, le trenutno sem malo zmeden, zbegan in razpuščen.

  • Share/Bookmark

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !