Prešernova nagrada

Danes smo zvedeli, kdo bo na predvečer kulturnega praznika dobil Prešernovo nagrado za umetniške dosežke. Dva moja prijatelja umetnika sta že spet razočarana, saj ju tudi letos ni na spisku nagrajencev. Enemu so to žalostno novico sporočili ravno to dopoldne , ko sva se z avtom peljala iz Žabnice proti Kranju. »Že tretje leto zapored so me predlagali za malo Prešernovo, pa spet nič!« je otožno zavzdihnil, ko je odložil telefon.

»Počakaj, enkrat jo boš sigurno dobil, slej ko prej vsak pride na vrsto,« sem ga tolažil. In da bi to podkrepil, sem mu povedal, da sem bil nekoč davno prejemnik Prešernove nagrade tudi jaz, sicer ne državne, samo gorenjske. – In da sem bil na slavnostni podelitvi v Škofji Loki oblečen v strgane kavbojke in strenan pulover, in tudi edini v dvorani nisem vstal s sedeža, ko so zaigrali Zdravljico. (Takrat smo bili še v Jugoslaviji, a smo se že osamosvajali). – Postrani so me gledali, a so mi jo vseeno dali, tisto nagrado.

Prijatelju se je zjasnil obraz, prepričal sem ga. Ker če sem Prešernovo nagrado dobil celo jaz, ki se, odkar me pozna, nisem nikoli zanimal za umetnost in kulturo, zmeraj samo za ženske, biznis in šport, potem jo bo slej ko prej dobil tudi on, ki mu je umetniško ustvarjanje edini cilj in smisel življenja.

  • Share/Bookmark

3 odgovorov to “Prešernova nagrada”

  1. lordwales komentira:

    Ma Edo dol mi visi ta veselica, ki mi bo pojedla običajni ponedeljek v emstu, bo pa torek!

    Imava kašne šanse, ed, midva ki sva vedno na robu preživetja?
    Vedno si Car tak ostani!

  2. Edo Torkar komentira:

    Šanse za kaj?

  3. lordwales komentira:

    za kako kulturno nagrado

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !