Mornarjevo pismo ljubici

Če bi jaz znal pisati tako lepa pisma kot jih pišeš ti, sploh ne bi nič drugega počel kot ves čas pisal pisma – pa tudi, če sam sebi. In če bi svet okoli sebe znal doživljati tako živobarvno , globokomehko in srečnootožno kot ga ti doživljaš, mi še na misel ne bi prišlo, da bi se vkrcal na ladjo in odplul tako daleč, ker bi si morje in ladjo, sonce in palme znal pričarati sredi najbolj meglene in plundraste ljubljanske zime. In če zdaj tudi jaz vem, da so sanje eden od obrazov resnice, kakor si mi napisala v zadnjem pismu, vem to zaradi tebe in od takrat, ko sem spoznal tebe – prej sem pa bral o tem samo v knjigah. Tako kot si ti zdaj v domišljiji slikaš modri Atlantik in še bolj modri Pacifik, tako si tudi jaz s tvojo podobo pred očmi v mislih lepšam grdo Ljubljano, tako da je zdaj že zelo lepa, skoraj pomladna, čeprav je v resnici najbrž še zimska. Nisem šel tako daleč proč od tebe samo zaradi tvojega ljubosumnega moža, prej zato, da bi se z nekega novega razgledišča ozrl nazaj (in tudi naprej) na svoje življenje. – Tako kot tisti, ki se je izgubil v gozdu, spleza na najvišje drevo, da bi videl, kje sploh je in kam mu je pot. Torej pot mi je nazaj domov, počasi se vračam. – Ne vem pa še, če se vračam k tebi. Za nagrado, ker ti je odpustil, da si ga prevarala, bi si tvoj mož zdaj zaslužil zvesto ženo.

  • Share/Bookmark

3 odgovorov to “Mornarjevo pismo ljubici”

  1. lordwales komentira:

    Edo, car si !

  2. Edo Torkar komentira:

    Tomaž, končno sem šel pogledat tvoj blog in ko sem videl tvojo sliko, si se mi zazdel nekam znan. Morda se motim, a se mi vseeno zdi, da sem te pred leti cca. 15 leti videval v družbi z dotičnim dvojnim doktorjem…

  3. lordwales komentira:

    Moja največja življenska napaka. Pred več kot 25 leti.
    Čas hitro teče, se ti ne zdi?
    Zdaj sem vzoren državljan.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !