Arhiv za Januar, 2016

Moje prvo zadnje srečanje z Alešem

Sobota, Januar 30th, 2016

Nimam navade pisati o ljudeh, stvareh in dogodkih, o katerih pišejo in govorijo že vsi, zdaj bom pa vseeno napisal nekaj o Alešu Debeljaku.

Nobene njegove knjige nisem prebral, samo včasih kakšno kolumno v časopisu, tudi osebno se nisva poznala , nikoli se nisva srečala v živo, zato sem bil presenečen ko me je predlani na lepem poklical po telefonu s prošnjo, če bi mu lahko priskrbel knjigo Vzhodna linija, moj prozni prvenec, izdan daljnega leta 1976. Nimam vseh svojih starih knjig, niti se ne zanimam preveč zanje, sploh ne vem, če bi jih znal prav prešteti in našteti vse naslove… En izvod Vzhodne linije sem pa slučajno ravno takrat imel, ker sem ga malo prej našel med izločenimi knjigami neke šolske knjižnice. Aleš je bil zelo vesel poslane knjige, zahvalil se mi je z razglednico iz Beograda ( ki pa je prejle, ko sem začel tole pisat, nisem našel med svojo staro pošto, očitno sem jo nekam založil, tako kot pač vse izgubim in založim…)

Prav pred kratkim, malo pred Novim letom, sem pa Alešu poslal tudi svojo zadnjo knjigo, zbirko zgodb Srečne frizerke. No, poslala sva mu jo skupaj s Tanjo, avtorico knjižne opreme, to je bila njena ideja, tudi posvetilo sva napisala v dvojini. Tanja mi je rekla, da je Aleš bolan in sva mu zato v posvetilu zaželela predvsem zdravja…

»Dragi Edo, čestitam ti za tvojo novo knjigo, ki ima tudi lepo opremo – in opremljevalko!« je Aleš v svojem odgovoru hudomušno pohvalil tudi Tanjo, ki je malo pred mano tudi zanj naredila eno knjižno opremo.
Ko sem se ta četrtek zgodaj popoldne peljal z avtom iz Radovljice proti Kranju in Ljubljani, so policisti pred viaduktom Peračica in predorom Ljubno upočasnjevali promet. Na sredini viadukta je ob robu cestišča stal osebni avto, malo naprej pa je ležal z belo plahto prekrit mrlič, samo noge so mu gledale izpod plahte. V Ljubljani sem imel svoje posle in opravke, ko sem se pa zvečer pripeljal nazaj domov, me je pa med ostalo elektronsko pošto pričakalo tudi Tanjino sporočilo: »A veš, da je danes na viaduktu Peračica umrl Aleš Debeljak.«

Ja, res sem si želel, da bi se moje prvo srečanje z Alešem zgodilo kje drugje in kako drugače, kot se je.

  • Share/Bookmark

99 komentarjev

Ponedeljek, Januar 25th, 2016

To niso odzivi bralcev na te, ampak na zapise v mojih drugih Obujenkah. Izbral sem nekaj pomenljivejših in sočnejših, ne glede na to ali mi gredo v plus ali minus, jih razvrstil po abecedi (to se pravi naključno), in – to je to.

1. A ne. Kako prazen je lahko svet če v njem manjka samo ena (prava) oseba? Ko si sam ima,š občutek, da del tvojega telesa, del tvoje osebnosti tava nekje drugje. Lahko živiš, lahko dihaš, ješ, hodiš, se celo smejiš. A vse ima nek prazen zven…..
2. A veš, da si prišel v križanke?
3. Ah, petelini …
4. Bivša ? – Ojojoj…..!
5. Bogi…ti hudičeva bivša žena. Pa tako si jokcal in cmevkal, ko te je zapustila, ta babura grozljiva. In to po petindvajsetih letih (25!), hudoba babja. Da, da…kar naenkrat je postala zmaj. Prej tega seveda nisi opazil. Ker se ti je predobro godilo? …..tipi in tipinje, ki takole serjejo po bivših, so zame….manj kot nič. ok, moja prijateljica bi rekla, da so skret od skreta.
6. Brez žensk bi ….ne bi bilo nič.
7. Cvika, samo se hvali, kak serje na sekretu.
8. Če imaš zbrana dela Marksa in Engelsa, bi jih takoj kupil.
9. Če pa je pred nami še veliko sedanjosti, potem pa bomo že nekako shajali tudi brez prihodnosti…
10. Da, da … v naših krajih so še martinčki prijazni …
11. Dal si mi idejo, bom drugič bolj pozoren na obnašanje hlamudrač.
12. Danes ponoči sem sanjala, da sva šli s kolegico v kino in potem sva se nenadoma znašli (ko je bila noč) na vratih mestnega kopališča. Naenkrat je na drugi strani pribrzel tovornjak in naju pošprical čez glavo, ko je zapeljal čez lužo. Ona je gledala premočeno obleko, jaz sem jo pa porinaila na tla… tovornjak se je namreč vračal. Tiščala sem jo pod ploščo, da naju ne bi opazil… Od razburjenja sem se zbudila. Kaj misliš, naj bi to pomenilo, razlagalec sanj?—
13. Deluješ tako naivno in prav s tem nas spelješ “na led”.
14. Dobro pišeš; si morda židovske krvi?
15. Dobrodošel med blogerskimi živalmi.
16. Dr. Jekyll and Mr. Hyde
17. Dragi Edo, upam, da pri gospodični ni le ostalo pri bonbonjeri.
18. Edo ! Moč psihe ! Ostani to kar si!
19. Edo Torkar, naj vam tokrat kot izvrstnemu pisatelju in človeku, ke je svoje življenje poklonil knjigam, izrečem svoje spoštovanje: moj globok poklon vašemu delu!
20. Edo, kot vedno razturaš!
21. Edo, pozabi na bojna polja, turški harem, cirkus in zlate medalje. Tebi so sojenice že v zibelki podarile umetnost kuhanja. Drži se predpasnika, loncev in kuhalnice, na veselje prebirajočega občinstva.
22. Edo, ti si en fejst možakar.
23. Ene si luštne pisal in res, tudi kratke.
24. Evo pa bom malo po Slovensko fouš…Grem mojo cmokat…
25. Goveji zrezek bo odlično zdravilo.
26. Ha ha, jaz si sama zapenjam modrček. Če pokličem moža za pomoč, imam druge namene.
27. Hehe, bravo mojster, odličen blog na temo jutranjega scanja…
28. Imeti malo miru je danes zlata vredno.
29. Ja, takšnemu, kot si ti, bi zaupala knjige, ki jih ne bi imela kam dat.
30. Jah … ovratniki pač furajo ta svet.
31. Je že Jožko vse povedal .
32. Kaj si ti za eden čuden tič?!, še škorci bi ti bili nevoščljivi.
33. Kak si ti hraber, jaz bi po luftu ven zbejžal.
34. Kako lepo se je začelo moje jutro. Z branjem tvojega bloga. Nasmejana bom celo ljubo soboto.
35. Kdo ti kaka v gate?
36. Končno en blog, da sem ga z užitkom, ležerno in z rahlim nasmeškom prebral!
37. Kot bi marjetice govorile iz vaju dveh – enemu latica premalo, drugemu preveč …
38. Kot svez alkoholik vem, da ko gre zenska po novo flašo, ji tega nikakor ne preprečiš.
39. Krasno. če bi šla na praznik kozjanskega jabolka, bi bila krheljček.
40. Kul ,ni ga čez komot, sploh če je pod zvezdami…
41. Kurbirček se spreobrne, ko se v jamo zvrne. Čim več peklenskih žensk želim takemu. In veliko jebanja v glavo.
42. Lahko bi stepla kakšno flaško natešče; za prijatelja si je potrebno vzeti čas.
43. Le živi, da bodo ljubice srečne.
44. Madona, to so moji citati.
45. Malo si odsanjal na Brezje, pa se je zapisalo…
46. Malo si švic obriši s trudnega čela.
47. Me je sonce razveselilo, za “posladek” pa še tvoj natur vonj. Ti in tvoje ženske štorije …
48. Mečistnčnebrigatutčenisivšoli: 5!
49. Menda tik pred odhodom šele izvemo, kaj naj bi bila naša naloga in kako naj bi jo izvedli. Količki in kvadri se nam pa smejijo.
50. Menda za ženo, da jo oblečeš, porabiš enako denarja
kot za ljubico, da jo slečeš.
51. Mnjami, to je pa pasalo, seveda je, sicer ne bi pisal o tem.
52. Moja Ilonka te rada čita. Ji povem?
53. Moja stara mama je bila trideset let mlajša od starega očeta. Vse je klapalo, le kopica otrok je prekmalu ostala brez očeta.
54. Na Jesenicah je iz vseh vetrov pomešan narod. Jaz sem tam, z enim Ibrom ravnal železni steber na postaji.
55. Nč trudit. Samo bodi.
56. Nisem mogel spati, cele noči ste ropotali, ko sem bil tam. Tvoji kameradi so odšli, zdaj je mir.
57. Obuto obujeni spomini. Lahko pišeš o pivu, metalurgu.. gospodu R., a moje oči se pripnejo na Kolpo in ne gredo več naprej.
58. Pacient!
59. Plosk,plosk,plosk,plosk
60. Po domače – ves čas imaš ljubice in čakaš aplavz! …No, dam ti 5, ker je zanimivo branje – strinjam se pa ne….
61. Pozdravljen Edo Torkar na teh straneh. Naj ti bo tu lepo, ti želim.
62. Prav si se odločil, sigurno bi ti črni divjaki dol odrli tvojo belo kožo.
63. Prava samoizpoved!
64. Pri frizerkah se nabirajo najlepše zgodbe.
65. Saj si sam verjetno ugotovil, da sta dva velika in kopica manjših razlogov, zakaj ne umreti, preden ne prestopiš stotice: 1. neplačane položnice, 2. ženske, jasno, 3. obilo drobnarij
66. Sanje znajo, ti boš še naprej kikirikal. Morda boš kuro zamenjal.
67. Sanjska hiša je lesena hiša, ki jo sam narediš.
68. Sem počakala, da si končal objavo, ker se mi zdi, da je manjkal na koncu medo Edo.
69. Sem se čisto raznežila. Ker je bilo to že kar ohoho let nazaj, povej, kje je zdaj ta, skoraj, poševnooka lepotička tvojega srca? Je bilo ali ni bilo? Ne reci, prosim, da je to samo domišljijska zgodbica.
70. Si kot kamilica, ki blaži trebušne bolečine, pri črvičenju ob velikem številu blogov, političnega namiznega tenisa.
71. Si pa res frajer. Stari prdec ali stari hropec?
72. Stari, ledeno pij, boš celo leto pretepeni lev.
73. Š dobr d nis ajvara pu ušesh namazu.
74. Šaljivec
75. Še Jakopičeva slika Save manjka, da bi bili občutki ob branju popolni.
76. Še na mnoge klance …
77. Še sreča da so šli eni v Rdečo armado…
78. Šepetati na uho bi ji moral… ženske smo rade romantične
79. Šuuusssss za blodnjavca!
80. Tako lepo je napisano… Tudi, če se sploh ni zgodilo… važno je, da je napisano.
81. Ti imaš rad ženske, ane
82. Ti se vedeš kot pes do gospodarice… Če ga spusti z vrvice, ne pozna meja svoje svobode, a na klic takoj priteče k njej… Še pomaha z repkom .
83. Ti si res en srečen dedec.
84. Ti si več z bivšo, kot z zdajšnjo. Ni čudno, da te je zapustila, bumbar.
85. Ti že veš kak to gre.
86. Tiboga
87. To bradavico si režeš že tri leta.
88. To je bilo veselo.
89. To se mi zdi, da je en tvojih najkrasnejših zapisov, pa ne le zato, ker znam žvižgati na prste.
90. To sem že bral.
91. Toplo zavetje, dom potrebuješ.
92. Torkar … tretja puberteta pač .
93. V bistvu sploh ne marate žensk, vi marate samo seks in samega sebe. Žal je večina moških takih omejencev. Brez zamere press.
94. V ospredju mama z romunskim pastirjem in psom, v ozadju slavnostni trenutek. Ne bi se ti raje lotil režije državnih proslav?
95. Za babe si dober šofer.
96. Za komentar moraš pač imeti IQ le večji od št. modrca. Potem bi mogoče vedela zakaj in o čem piše Torkar.
97. Zato imaš na voljo kupiti pripravo, ki skuha mehko kuhana jajca.
98. Zdaj ti gre odlično, vrag bo pozneje, ko ti bo vseeno, kje se boš poscal.
99. Žalostna postanem ob tem zapisu.

  • Share/Bookmark

Mornarjevo pismo ljubici

Petek, Januar 22nd, 2016

Če bi jaz znal pisati tako lepa pisma kot jih pišeš ti, sploh ne bi nič drugega počel kot ves čas pisal pisma – pa tudi, če sam sebi. In če bi svet okoli sebe znal doživljati tako živobarvno , globokomehko in srečnootožno kot ga ti doživljaš, mi še na misel ne bi prišlo, da bi se vkrcal na ladjo in odplul tako daleč, ker bi si morje in ladjo, sonce in palme znal pričarati sredi najbolj meglene in plundraste ljubljanske zime. In če zdaj tudi jaz vem, da so sanje eden od obrazov resnice, kakor si mi napisala v zadnjem pismu, vem to zaradi tebe in od takrat, ko sem spoznal tebe – prej sem pa bral o tem samo v knjigah. Tako kot si ti zdaj v domišljiji slikaš modri Atlantik in še bolj modri Pacifik, tako si tudi jaz s tvojo podobo pred očmi v mislih lepšam grdo Ljubljano, tako da je zdaj že zelo lepa, skoraj pomladna, čeprav je v resnici najbrž še zimska. Nisem šel tako daleč proč od tebe samo zaradi tvojega ljubosumnega moža, prej zato, da bi se z nekega novega razgledišča ozrl nazaj (in tudi naprej) na svoje življenje. – Tako kot tisti, ki se je izgubil v gozdu, spleza na najvišje drevo, da bi videl, kje sploh je in kam mu je pot. Torej pot mi je nazaj domov, počasi se vračam. – Ne vem pa še, če se vračam k tebi. Za nagrado, ker ti je odpustil, da si ga prevarala, bi si tvoj mož zdaj zaslužil zvesto ženo.

  • Share/Bookmark

Vloga frizerk v sodobni slovenski književnosti

Ponedeljek, Januar 18th, 2016

Iz podatkov o novih knjigah v Narodni in univerzitetni knjižnici:

564.
TOMAŽIČ, Agata
Česar ne moreš povedati frizerki [Elektronski vir] / Agata Tomažič ; [spremna beseda Irena Štaudohar]. – El. knjiga. – Novo mesto : Goga, 2015. – (Literarna zbirka Goga)
ISBN 978-961-277-118-8 (ePub)
821.163.6-32(0.034.2)
821.163.6.09Tomažič A.(0.034.2)
COBISS.SI-ID 281596928

565.
TORKAR, Edo, 1952-
Srečne frizerke : zgodbice / Edo Torkar. – 1. natis. – Ljubljana : eBesede, 2015
SBN 978-961-6922-77-7
821.163.6-32
COBISS.SI-ID 281911808

  • Share/Bookmark

Pogovor v knjigarni

Sreda, Januar 13th, 2016

»Dober dan! En mali blokec za račune prosim!«
»A tega plavega? Pokončnega ali podolgovatega?«
»Vseeno je.«
»Izvolite! 2 evra 62 centov!«
»Pa so zdaj po novem ti blokci sploh še veljavni?«
»Niso. Zdaj so veljavne samo še na davkariji potrjene vezane knjige računov in davčne blagajne.«
»Zakaj jih pa potem prodajate?«
»Zato, ker nam nihče še ni rekel, da jih ne smemo prodajati.«
»Torej sem vrgel denar proč, ker sem od vas kupil nekaj, kar ne smem imeti in uporabljati.«
»Imate lahko – samo uporabljati ne smete.«
»Zakaj pa naj potem imam, če ne smem uporabljati?«
»Hm. S čim se pa ukvarjate? Ste privatnik? Kaj delate? Kaj prodajate?«
»Nič, nič. Včasih grem na obisk k sorodnikom, ki imajo majhne otroke in se igramo trgovino. En drugemu prodajamo školjke, knofke in frnikole in plačujemo z drobižki. Račune bomo pa pisali v ta vaš lepi plavi blokec in če nas bo pri tem zalotil tržni inšpektor in me bo hotel oglobit, ker blokec ni veljaven, mu bom rekel, da sem ga pošteno kupil v vaši veliki in ugledni firmi, ki ima poslovalnice v vseh slovenskih mestih in vaseh. Potem se boste pa že vi naprej menili z njim! – Nasvidenje!«

  • Share/Bookmark

Goljuf, lopov in tat

Nedelja, Januar 10th, 2016

Ena moja žlahtnica je včeraj debele pol ure vpila name, da smo jo, jaz in preostala žlahta, okradli, prevarali, ogoljufali, oropali, opetnajstili, izigrali, prelisičali, oškodovali, prikrajšali, zajebali, zjebali, okrog prinesli – in tako dalje in tako naprej. Nič nisem rekel na to, čisto mirno sem jo poslušal, da se je izkašljala, in še ko je besno zaloputnila vrata za sabo, nisem trenil z očesom. Danes sem ji pa poslal SMS, naj natančno sešteje in pove, za koliko je okradena in oškodovana, in naj potem z vsemi postavkami in izračuni pride k meni, ker ji bom vse do zadnjega evra plačal iz lastnega žepa, pa še v slaščičarno jo bom peljal na kavo in torto.
Ni mi odgovorila. Mogoče ne verjame, da mislim resno. Mogoče pa verjame in je to zanjo tak šok, da ne more do sape.

  • Share/Bookmark

Mala šola dolgovezenja

Sreda, Januar 6th, 2016

EN STAVEK NAPIŠEŠ, TRI PA OBDRŽIŠ ZASE. To smo se naučili že prvo uro v Mali šoli pisanja kratkih zgodb. Pri govorjenju se pa tega zlatega pravila sploh ne držim. Tudi včeraj se nisem, ko sem bil v Ljubljani na obisku pri prijateljici. Tako sem gostobesedil, da se je čaj povsem ohladil v šalčki, zunaj se je znočilo in začelo snežiti, moja draga Varja (recimo, da ji je tako ime), je pa smehljaje gubala čelo, ker se ji je zdelo, da je vse to od mene že slišala. Ko sem šel, se ji pa celo nisem zahvalil za čaj, gostoljubje in potrpežljivo poslušanje, še med vrati se mi je zdelo, da moram povedati nekaj bolj pomembnega. Res sem nadležen in dolgocajten tip!

  • Share/Bookmark