Očetje in sinovi

Odraščal sem v tradicionalni slovenski družini, z mamo, očetom in tremi sestrami. Mama je podpirala tri vogale pri hiši, oče je bil pa ponavadi malo pod gasom in mentalno odsoten.

Tudi moj sin, (pravkar je dopolnil okroglih 30 let), je odraščal v tradicionalni družini, (ki je razpadla šele ko je bil že odrasel), in tudi njegova mama je podpirala tri vogale pri hiši, (Jaz, njegov oče, se sicer nisem nikoli zapijal, sem bil pa fizično in mentalno vseeno ves čas odmaknjen in čustveno neodziven. – Vsaj tako še zdaj trdi njegova mama, moja bivša žena.)

Glede na razmere in okoliščine sva pa oba s sinom zelo lepo vzgojena, topogledno naju vsi hvalijo in postavljajo za vzgled! – A za to gre vsa zasluga najinima materama, ne pa odsotnima in zabluzenima očetoma.

Moj oče je že dolgo mrtev in tudi jaz sem svoje očetovske šanse pri odraslem sinu že zdavnaj zamudil. Za mojega sina pa ni še nič izgubljenega, saj ga staršestvo še čaka in sem prepričan, da bo veliko boljši oče kot sem bil jaz.

Na tihem pa vseeno upam, da nisem bil tako slab! Mogoče je pa za sinovo odraščanje v moža celo bolje, da je oče prisoten samo kot senca, ki jo je treba čimprej prestopiti in zaživeti po svoje – ne pa da se oče postavi v grandiozno vlogo svetilnika, ki nezmotljivo kaže pravo smer in pot.

Sicer se pa še nisem odločil, kako bom v nedeljo glasoval na referendumu o družinskem zakonu, in če se ga bom sploh udeležil.

  • Share/Bookmark

En odgovor to “Očetje in sinovi”

  1. lordwales komentira:

    Edo, kot vedno, si zakon!
    Srečnega pa zdravga, pa da se v naslednjem letu v Radovljici tudi kaj vidimo!

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !