Arhiv za September, 2015

Burjica

Ponedeljek, September 14th, 2015

Samo dvakrat sem jo videl in ne vem, kako ji je ime – sam pri sebi sem jo pa imenoval Burjica. Tudi zato, ker do njenih krajev, ozke doline na južni strani Alp, pridejo zadnji vzdihljaji primorske burje.

Opazil sem jo že poleti, ko sem na tej vaški postaji tako kot zdaj postopal po peronu in čakal na vlak. Punčka, no že punca, enajst ali dvanajst let stara, zapomnil sem si jo pa zaradi psa, belega švicarskega ovčarja – pa zaradi njenega značilnega gibanja in hoje. Privihrala je mimo postaje, kot da se ji zelo mudi, kar prašilo se je za njo po makadamu, tako hitro jo je šla, in čop las, ki ji je gledal izpod modre športne čepice, ji je opletal po hrbtu kot rep zbezljanega konja. A ni nikamor zamujala, samo psa je sprehajala, saj se je že čez par minut po isti poti in enako hitro, kot burja, ki se zaleti v zid in se odbije od njega, vračala nazaj dol proti vasi.

Zdaj, po dveh mesecih, na isti postaji v Baški grapi , ob istem času, čakajoč na isti vlak kot takrat, pa spet enak prizor, samo da že v malo zamračenem eksterieru, ker je bila že jesen in krajši dan. Spet je privihrala mimo ta punca, celo z isto modro čepico na glavi kot prvič, in seveda spet s psom. – Zelo na kratko ga je držala na povodcu, čeprav ni dajal vtisa, da se ji hoče iztrgat in pobegnit, s prosto roko je pa mahala po zraku kot veslač v kanuju, ki se z veslom odganja in odriva vodo, da bi bil prvi na cilju. Pri skladovnici hlodov in opuščenem, na pol podrtem skladišču na koncu postaje, se je pa, ne da bi se ustavila ali vsaj malo upočasnila korak, na petah – ja dobesedno na petah! – obrnila in po isti poti odhitela nazaj.

Potem je pa pripeljal vlak in med vožnjo sem še zmeraj razmišljal o dekletu s psom. Spraševal sem se, če ji bo ta, očitno prirojena energičnost in hitrost kretanja, pomagala, da bo v odrasli dobi hitreje in lažje premagovala življenjske ovire – ali pa se bo, po slabšem scenariju, s krvavečo glavo slepo zaletavala v plotove in zidove, se hitro upehala in obupala.

  • Share/Bookmark

Na pošti

Sobota, September 12th, 2015

„Ne igram lota in ne kupujem srečk – znam sam zaslužit denar!“ – Tako je možakar, ki je včeraj na pošti pred mano oddajal paket, odpravil poštarko za okenčkom, ki ga je vprašala, če bi kupil še kakšen listek za loto. Tak odgovor je ženski vzel voljo, da bi potem, ko sem prišel na vrsto, še meni hotela kaj prodat – čokoladko, vitergine ali loterijski listek…. No, vsaj listka za loto zagotovo ne bi kupil, saj tudi jaz zaenkrat še znam zaslužit denar!

  • Share/Bookmark