Kekec

Že veliko let ne hodim v kino in tudi po televiziji in na internetu ne gledam filmov. Ne utegnem, nimam časa, ne spomnim se, preveč sem zaposlen s svojim lastnim življenjskim filmom, v katerem sem scenarist, režiser in glavni igralec v eni osebi. (Pa tudi edini gledalec; sedim v prvi vrsti v prazni dvorani in stiskam pesti, da ne bi zašuštral in bi se nekako izšlo.)

V otroških in fantovskih letih so me pa filmi fascinirali in sem se včasih kar malo preveč vživel v dogajanje na platnu. Ne morem pozabiti, kako je bilo, ko sem bil kot petletni fantek s starejšim bratrancem iz Železnikov prvič v kinu. Na sporedu je bil francoski viteški film o treh mušketirjih in od žvenketa sabelj in topota konjskih kopit sem bil tako prestrašen, da sem zlezel pod sedež in se začel med nogami ostalih gledalcev po vseh štirih plaziti proti izhodu. Ko sem pa pri enajstih letih na Jesenicah videl film Srečno Kekec, sem si že naslednji dan pri Savi z žepnim nožičkom urezal pastirsko palico in se iz Kurje vasi po najbolj strmi stezi povzpel na vrh Mežakle, spotoma pa s palico tolkel po drevesih in glasno prepeval Kekčevo pesem:

„…Kdor vesele pesmi poje, gre po svetu lahkih nog,
če mu kdo nastavi zanko, ga užene v kozji rog…“

Pri dvajsetih me je pa tako prevzel vestern o odpadniku Jeremiahu Johnsonu, ki si postavi kočo na ozemlju Indijancev v Skalnem gorovju, da sem si pustil rasti prav tako brado kot Robert Redford v filmu in sem za en mesec šel, ne v Skalno gorovje, ampak na planino Zelengoro v Bosni, kjer sem se v neki drvarski kolibi šel gozdovnika in divjega lovca. (Ujel nisem nič, ker sem streljal z lokom in ne s puško, prehranjeval sem se z gobami in gozdnimi sadeži, vsakih nekaj dni sem pa šel v bližnje drvarsko naselje na pasulj in pivo in po hlebček kruha.)

Zdaj pa, evo, ne hodim več v kino in ne gledam filmov. Vse se mi dogaja v živo, na lastni koži. To ni neki spektakel s streljanjem in mečevanjem in z množico kostumiranih statistov – vseeno je pa zelo napeto, ker je zelo resnično. (In ker tudi ne vem, kako se bo končalo.) – Zbogom, Jeremiah Johnson in srečno, Kekec!

  • Share/Bookmark

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !