Bezeg

Zgodaj zvečer, preden se je stemnilo, sem nabral polno košaro bezgovega cvetja, jo prinesel domov, in jo opolnoči, ko sem šel spat, postavil k postelji na tla. Že tako spim slabo, to noč pa sploh nisem spal, ker me je ves čas zbujal opojni sladkorumeni vonj bezga. Vseeno pa nisem bil zjutraj nič utrujen in zaspan, zato ne lažem tudi če rečem, da sem spal dobro. – In še zdaj dopoldne, pri na stežaj odprtih oknih in vratih, mi vsa hiša, ne samo spalnica, diši po bezgu. Ta vonj je privabil v hišo tudi čmrlje, ose in čebele, na okenskih policah se sončijo kuščarji, po podu se množično sprehajajo mravlje, po hodnikih in sobah se pa, skozi eno okno noter in skozi drugo ven, spreletavajo ptiči.

  • Share/Bookmark

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !