Sanje

Pravzaprav živim še kar zdravo. Ne kadim, ne jemljem drog, pijem zmerno, ne zažiram se preveč, ne pretiravam s športom, ne pretegnem se z delom. Moja edina odvisnost so ženske. Noč in dan mislim nanje, ne dajo mi spati, in še ko spim, mi prihajajo v sanje.

S to, ki sem o njej sanjal nocojšnjo noč, se še ne poznava dolgo in sem se jo čez dan v budnosti doslej samo enkrat in samo bežno dotaknil. Nekoč, ko je prišla k meni v službo po opravkih, sem ji narahlo položil roko na ramo in ji rekel naj sede, ker se mi zdi utrujena od dela. (K meni je namreč prišla naravnost iz svoje, za moje pojme zelo naporne službe.) – Zdaj v sanjah mi je pa vrnila ta dotik, in to z nogo! Sedela sva pri mizi v njeni dnevni sobi ( ja, v sanjah – v resnici še nikoli nisem bil pri njej doma), potem je pa vstala in se nagnila čezme, da bi nekaj vzela s police. Pri tem se je pa s stegnom naslonila na moje koleno; bežno, kakor mimogrede, nikakor namenoma izzivalno – vseeno pa ne nehote in nenaključno. Z nemo govorico telesa mi je hotela povedat, da ni pozabila in mi je hvaležna, ker me je takrat v moji pisarni skrbelo za njeno počutje in sem ji ponudil stol. – Zdaj pa mi to prijaznost vrača tako kot najbolje zna: po žensko, s pridihom erotike, z zaupnim dotikom noge pod mizo.

Ja, bile so lepe sanje in medtem, ko sem o njih pisal, se je iz mračnega jutra naredil lep sončen dan.

  • Share/Bookmark

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !