Gospa s psom

Kadar se s to gospo in njenim psom sprehajam po mestu, ali sedim z njo kje na kavi, sem večkrat priča kratkim, jedrnatim dialogom, ki se včasih zaobrnejo v hec in smeh, ponavadi se pa zaključijo z začudenim pogledom, zadrego in nerazločnim godrnanjem.

„Lep pes! – Kako mu je pa ime?“
„— Kako je pa vam ime? —“

„Srčkan kuža! – Koliko je pa star?“
„Šest let. — Koliko ste pa vi stari? —“

„Gospa, ali lahko pobožam vašega psa?“
„— Raje mene pobožajte! Že dolgo me ni nihče pobožal! —“

Z gospo imava potem hitro spet mir in lahko nadaljujeva samo na kratko prekinjen pogovor ob kavi. Pes je pa tudi čisto zadovoljen, če ga nihče ne boža in ogovarja in lahko v miru premišljuje svoje pasje misli.

  • Share/Bookmark

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !