Pas

Preden sem se odpeljal v Kranj, sem v bifeju s prijateljem spil eno pivo in ker sem že prej v drugem bifeju spil dvojno kavo, ni čudno, da sem moral avto že pri Kokrici ustavit ob cesti in odlit v grmovju. Ko sem z roko šaril okoli hlačne zadrge, se mi je pa pokvaril pas. – Popustila, oz. zlomila se mi je kovinska šnola, in hlače bi mi zlezle dol, če jih ne bi, medtem ko sem lulal, z drugo roko držal gor. Seveda nisem imel v rezervi nobenega drugega pasu, imel sem pa v avtu elastike s kljukicami za pripenjanje tovora na strehi, tako da sem ta nepričakovani problem začasno rešil z elastiko.

Glavni opravek, ki sem ga imel ta dan v Kranju, je bil sestanek na davkariji glede odplačevanja davčnega dolga. – Glede na nastalo situacijo sem pa šel najprej v trgovino z usnjeno galanterijo. „Poglejte, kakšen pas imam zdaj v hlačah! „ sem pred prodajalko odpel jakno in dvignil pulover, da je na obeh straneh hlačnega razporka zabingljala po ena kljukica od avtomobilske elastike. „- Rad pa bi imel nov pas, usnjen, širok, močan – takega kot sem imel deset let vsak dan, zmeraj enega in istega, samo hlače sem menjal, pasu pa nikoli – od danes dopoldne pa ga nimam več, ker je popustila šnola in sem ga moral vreči proč!“

Ja, imeli so pasove, pa same ozke, tanke, gladke, pedrske – nobenega pravega po mojih željah. Še v dve ali tri trgovine sem šel in v vsaki sem uprizoril enako predstavo kot v prvi, in sem pred osuplimi in muzajočimi se prodajalkami občutil podobno zadovoljstvo kot manijak, ki v parku šolarkam pokaže tiča. Pasu, kot sem si ga želel, pa niso imeli nikjer!

In sem šel potem hočeš nočeš tudi na davčni urad z živobarvno prtljažno elastiko v hlačah namesto pasu… Ko so sem bil lani poleti zadnjič na davkariji, sem jim rekel, da svojega dolga do države ne morem plačat, vsaj ne naenkrat v enem obroku, in sem jim predlagal, da ga odplačam v več manjših obrokih. – Oni pa so mi rekli, da na tako majhne obroke kot sem jih predlagal. ne pristanejo in da mi bodo rubili, če ne bom hotel plačevat več. – In tudi zdaj je na začetku slabo kazalo. Najprej so, tako kot že poleti, terjali, da plačam vse naenkrat, potem pa da v dveh, treh, petih, celo desetih obrokih… Jaz pa sem kot Peter Skala trdo in nepopustljivo vztrajal pri svojem, ali pa ne bodo dobili nič in naj kar pridejo zarubit tisto mojo polovičko od 300 let stare bajte, ki ji odpada omet in pušča streha, pa obtolčeno kripo od avta in par tisoč starih knjig – če mislijo, da bo na dražbi to kdo hotel kupit!

No, na koncu smo se pa vseeno nekako izpogajali, tako da mi ni bilo treba zaigrat komedije, ki mi je medtem prišla na misel, če bi res čisto nič drugega ne zaleglo. „…Pa še hlače vam dam za povrh, počakajte samo da odpnem pas!“ bi rekel dacarjem in dacarkam v pisarni. – In bi dvignil pulover, odkljukal kljukice, odvezal elastiko… Pa tako dalje in tako naprej…

  • Share/Bookmark

2 odgovorov to “Pas”

  1. Skeletor komentira:

    Kako si lahko po pivu sedel za volan! Neodgovorno!

  2. lordwales komentira:

    Edo, še vedno si nagajiv, in kar tak ostani.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !