Najboljši so padli

Pred seboj imam od starosti orumenelo fotografijo iz tridesetih let prejšnjega stoletja, na kateri je moja stara mama Apolonija (omama smo jo klicali njeni vnučki), in njenih sedem otrok – tudi moja mama je vmes, samo ona od vseh je danes še živa… Očeta Andreja ni na tej sliki, ker je bil takrat že nekaj let mrtev. Bil je krovski mojster in padel je s strehe. Svoje delavce je imel zavarovane, sebe pa ni zavaroval in družina je bila po njegovi smrti pahnjena v revščino.

Moja mama ima svojega očeta še dandanes v spominskem oltarčku kot delavnega, iznajdljivega, odločnega , hkrati pa dobrosrčnega, družabnega in hudomušnega človeka. Šele trinajst let je imela, ko ga je izgubila, a ji je za vse življenje ostal vzor značajnosti in moškosti. Vse fante in moške, ki jih je srečala kasneje v življenju kot odraslo dekle in ženska, je primerjala z njim, a noben mu ni bil enak. Žal tudi tisti ne, s katerim se je poročila in imela z njim štiri otroke. Najboljši moški v življenju moje matere je padel s poledenele strehe in se ubil, še preden je sploh kaj vedela o moških.

(Če bi se pa o tem pogovarjali z mojimi sestrami in nekdanjo ženo, bi pa dobili enoglasen odgovor, da obstaja v življenju moje mame poleg očeta Andreja vsaj še en v vseh pogledih brezgrajni in popolni predstavnik moškega spola in človeške rase nasploh – namreč jaz, njen prvorojeni sin Edo. V tem odgovoru bi bilo seveda kar precej ironije, zraven pa tudi malo grenkobe in ljubosumja, saj moja mama, krasna kot je, res ne zna biti čisto nepristranska do svojih otrok in težko skrije, da ji je več do sina kot do hčera, čeprav ga najmanj vidi in ji je najmanj v pomoč.)

  • Share/Bookmark

En odgovor to “Najboljši so padli”

  1. sidonija komentira:

    Mi je to znano…tudi pri svoji stari mami sem kar naprej poslušala…moj zlati sin,,,,moja mami, pa, kot, da jo ni, pa ni bila nič ljubosumna na brata, še raje ga je imela. O, IMAJO TUDI ŽENSKE ZLATO SRCE.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !