Srečna nedelja

To nedeljo sem bil v svoji najljubši trgovini – na ljubljanskem bolšjaku. Ne na tistem gosposkem v centru mesta, kjer trgujejo s starinami, ampak na kramarskem sejmu zraven komunalne deponije na Viču, kjer reveži, v glavnem južnjaki, prodajajo stvari, ki so jih našli v smeteh. Tam ponavadi kupujem stare knjige, tokrat sem bil pa tudi na tisti strani, kjer so štanti z novo robo, in sem nabavil še en par novih jesenskih čevljev in nekaj parov toplejših jesenskih nogavic.

„Tako srečen si videti, kot da bi kaj kupil!“ me je zunaj na parkirišču , ko sem se z nakupljenimi stvarmi v torbi vračal proti avtu, z dobrovoljnim nasmeškom na obrazu ogovoril en brkati možakar s postrani poveznjenim klobukom na glavi.

„Tudi ti si videti srečen – a si tudi kaj kupil?“ sem mu vrnil žogico.

„Jaz sem pa srečen, ker nisem nič kupil in me moja ta stara ne bo gnjavila kot ponavadi, da spet za traparije zapravljam denar!“

In sva se, oba srečna, vsedla vsak v svoj avto, peljala en za drugim do izhoda, na cesti pa nato vsak v svojo smer ven iz ljubljanske megle – on proti sončni Dolenjski, jaz proti sončni Gorenjski.

  • Share/Bookmark

2 odgovorov to “Srečna nedelja”

  1. sidonija komentira:

    Sreča je v malih stvareh , kdo to bolje ve , kot ti…

  2. lordwales komentira:

    Celo o boljšjaku znaš napisat literarno zgodbo, Edo, ti si legenda!

    Ostani tak

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !