Vsakdo sam

Včeraj sem bil s prijateljico v gostilni na kosilu, popoldne sem se v drugi gostilni dobil s prijatelji na pijači, zvečer sem pa doma že spet v prijateljski družbi pekel palačinke. In tudi zdajle v ranem jutru, ob pol petih zjutraj, ko se zunaj še niti daniti ni začelo, nisem sam ob jutranji kavi, saj po sobi skače Ori, majhen oranžen mucek, ki sta ga pred dnevi zapuščenega in izgubljenega našla na cesti in prinesla v hišo moj sin in njegova punca Nina.
Nisem sam in ne osamljen, vseeno pa mi, ne vem zakaj, že vse odkar sem danes vstal, prihaja na misel ena Quasimodova pesem, polglasno jo deklamiram, medtem ko se oblačim, umivam zobe in srkam kavo:

„Vsakdo sam stoji na srcu zemlje,
s sončnim žarkom preboden:
in je takoj večer.“

  • Share/Bookmark

En odgovor to “Vsakdo sam”

  1. sidonija komentira:

    Marsikdo je sam pri jutranji kavici, sam pri kosilu in sam lega v posteljo …c est la vie….

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !