Vloge

Marsikaj sem že počel v življenju – marsikaj pa tudi nisem. Na primer, nikoli nisem igral v filmu ali v gledališču, čeprav sem imel ponudbe. Ponujali so mi vlogo samomorilca v nekem amaterskem kratkem filmu, sprehajal bi se po gozdu, potem bi se pa obesil na eno bukev – en gledališki režiser me je pa enkrat vprašal, če bi v Sodniku Zalamejskem igral ugrabitelja in posiljevalca.
Ne samo da ne morem biti samomorilec in posiljevalec, tudi kakšne bolj simpatične vloge ne bi znal zaigrati – niti srečnega ljubimca, junaškega viteza ali pravičnega kralja… Noben kostum in uniforma mi ni prav, za cilinder imam preveliko glavo, za čelado pa premajhno, najraje sem kar v svojih vsakdanjih oblačilih, v katerih grem dopoldne na tržnico, zvečer pa s prijatelji v gostilno. V življenju sploh ne morem biti nič drugega kot samo to, kar sem; to je edina vloga, ki mi je pisana na kožo, v vsaki drugi bi bil samo smešna kreatura in karikatura.
Tak kot sem in tako kot živim, tako tudi govorim (in pišem): zmeraj v prvi osebi ednine, v svojem imenu in na svojo odgovornost, ne v vlogi nekoga ali kot predstavnik in zastopnik nečesa. – Samo kot E.T., enkratno in neponovljivo človeško bitje, sicer podobno drugim, še bolj pa različno.

  • Share/Bookmark

3 odgovorov to “Vloge”

  1. domovoj komentira:

    Jaz sem pa igral v kar nekaj kratkih amaterskih filmčkih in sicer vedno le vloge kroničnih luzerjev, neozdravljivih idiotov in smrdljivih pijandur. Nič čudnega torej, da se me ženske izogibajo. :)

  2. sidonija komentira:

    TAK KOT SI, SI PRAV ORIGINALEN, KAR PODOBNA SVA SI V SVOJSKOSTIH

  3. lordwales komentira:

    Edo original – boljši kot kopija.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !