Jajca z bezgovim cvetjem

V naši veliki hiši imamo eno majhno prepišno kuhinjico, v kateri se občasno zadržujejeta en ali dva, včasih trije, največkrat pa noben kuhar, ker smo ponavadi na hrani kje zunaj. Hrana nam ni pomembna – samo da je nekaj za v usta in da ni preslano, presladko, prekislo, pregrenko in prismojeno in in toliko da žakelj stoji pokonci. Nihče od nas se ne poglablja v kuharske bukve in ne zbira receptov, vsa naša kuharska umetnost je v tem, da nekaj sestavimo in scmarimo iz tega, kar slučajno najdemo v shrambi in hladilniku – in tega je ponavadi bolj malo…

Ko sem danes zjutraj na kuhinjski mizi našel vrečko z nekaj še svežimi bezgovimi cvetovi (nekdo jo je sinoči pač tam odložil in pozabil nanjo), sem se odločil da si bom za zajtrk pripravil nekaj, kar sem najbrž zadnjič jedel še kot otrok v mamini kuhinji – jajca z bezgovim cvetjem! Z vilico sem stepel dve jajci, posolil, namočil v jajca bezgovo cvetje in ocvrl v naoljeni ponvi. Ko je potem iz svoje sobe prišel v kuhinjo še sin in sem ga vprašal, če je to že kdaj jedel, se je spomnil da enkrat pa je, ampak da je bila to sladka in ne slana jed. Tudi sam se zdaj spomnil, da je naša mama takrat davno pred 50 leti jajca z bezgom najbrž sladkala in ne solila – pa nič zato, kljub temu sem pojedel in ni bilo slabo. Ja, pa tudi preveč dobro ne; s sladkorjem bi bilo najbrž boljše, a važno je, da sem si napolnil želodec in da mi do kosila ne bo treba več misliti na hrano.

Poznam par srednjih let, moškega in žensko, ki ne živita skupaj in se srečujeta samo ob vikendih, enkrat v njenem, drugič v njegovem kraju in stanovanju. – Med tednom si pa ves čas pošiljata sms-e, kaj je kdo skuhal ali spekel za kosilo in večerjo, tudi vse pofotkata in si izmenjujeta slikce, se vzajemno hvalita kako sta dobro skuhala, in kako lepo je to videti na fotkah, vmes pa že načrtujeta, razglabljata in se prepričujeta, kaj bosta v nedeljo skupaj skuhala, spekla, skombinirala in zaranžirala, pa kaj bosta pripravila za posladek in kakšno vino bosta pila zraven…

Ja, srečen par in živ dokaz da gre ljubezen skozi želodec. – Zame je pa že pravi mali podvig, da sem se spravil pisat o svojem današnjem zajtrku in bojim se, da tega podviga v kratkem ne bom sposoben ponoviti.

  • Share/Bookmark

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !