Arhiv za Maj, 2014

Gibanica (nadaljevanje in konec)

Sobota, Maj 10th, 2014

Nič posebnega in imenitnega ni tale zgodbica o gibanici, ki sem jo napisal sinoči pred spanjem. Le suho naštevanje dejstev , vaja v sestavljanju besed in stavčnih zvez, vsak otrok, ki sestavlja lego kocke, bi to znal. S to razliko, da otroci ponavadi vedo, kaj bi radi zgradili iz kock (avto, hišo, slona, piramido…), imajo neko vizijo v glavi, jaz pa kar nekaj pisarim tja v tri dni, ker ponoči ne morem spati, podnevi imam pa preveč časa… Glede na to, da raje naštevam in opisujem, kot pa komentiram in pojasnjujem, je moj odnos do stvarnosti očitno zelo plitev in površinski. Če bi bil malo bolj pameten in globok, bi tudi tole pisarijo najbrž zastavil malo drugače in bi mi to, kar sem doslej že spravil skup, služilo samo kot uvod v filozofsko pronicljiv in metaforično učinkovit zaključek. Na primer:

„… Dolga leta sem živel z eno žensko, zdaj sem pa že nekaj let spet samski in to je taka razlika kot med kruhom in gibanico. Čeprav se nisem preobjedel vsakdanjega zakonskega kruha in sem se še dolge mesece po ločitvi na kolenih plazil pod mizo, na kateri sva ga z mojo pobeglo žensko v prejšnjih časih skupaj rezala, in v špranjah v podu stikal za drobtinicami, pa mi zdaj veliko bolj tekne gibanica: jabolka, mak, sladka skuta in testo, plast za plastjo, zmeraj kaj novega, nova doživetja, nova poznanstva, nove ženske, nove priložnosti… Moja zdravnica mi je v zadnjih letih poslala že kar nekaj vabil na sistematski zdravniški pregled, pa se doslej še nisem odzval, ker se bojim, da mi bodo namerili preveč holesterola in previsok pritisk… Mogoče bi se moral zaradi zdravja odpovedat zapeljivo raznolikemu in bogatemu okusu gibanice in se vrniti h kruhu…Mogoče… Mogoče bi pa moral še naprej verjeti sebi, da je vse kar je dobro, tudi zdravo.“

  • Share/Bookmark

Gibanica

Sobota, Maj 10th, 2014

Medtem ko z Zvonko na sončnem vrtu pred slaščičarno vsak s svojo vilčko razkosavava vsak svojo prekmursko gibanico in v en glas negodujeva nad paradoksalnim dejstvom, da je preveč zapečena in premalo pogreta, pride mimo po drugi strani ulice Nuša s psom na povodcu. „Vau, kakšna postava in kakšna hoja!“ mi, spremljajoč jo s pogledom, kar malo zavistno šepne Zvonka .“Ti imaš pa res okus za ženske!“. A še preden utegnem kaj pripomniti, mi na mizici zraven krožnička z gibanico zabrenči telefon. „Že dolgo se nisva slišala. Je kaj narobe? Zakaj me nič ne pokličeš?“ se mi iz daljnega tujega kraja oglasi Kirila. Medtem ko gledam Zvonko in raztreseno razmišljam, kaj bi odgovoril Kirili, se ozrem nazaj, ker je za mojim hrbtom zaropotal stol. No nič, le en starejši možakar z berglami je malo nerodno vstal izza mize. Mojo pozornost pa že vzbudi oddaljena silhueta na koncu ulice. Za hip se mi zazdi, da bi bila lahko Silva in šele ko pride malo bliže, vidim, da ni Silva, ampak neka druga, njej podobna mlada ženska „Samo še Silva se mi zdajle manjka!“ pomislim, na glas pa rečem Zvonki: „Tale gibanica pa res ni preveč dobra!“, in potem še Kirili v telefon: „Oprosti, gužvo imam, te pozneje pokličem.“ – Nuši pa nič ne rečem, saj me niti ni videla, ko je šla mimo, in je zdaj tudi že predaleč, da bi me slišala. Sploh sva si pa v življenju že dovolj povedala. Morda ne vsega, kar bi bilo treba, gotovo pa preveč tega, česar ne bi bilo treba.

  • Share/Bookmark

Ne rabim ženske da mi dela

Petek, Maj 2nd, 2014

Ne rabim ženske, da mi kuha. Svojih pet ali sedem ali deset najljubših jedi znam skuhat tudi sam, ali pa jih naročim v gostilni ali restavraciji.

Ne rabim ženske, da mi pomiva posodo in pere cunje. Za to imam pomivalni in pralni stroj.

Ne rabim ženske, da mi dela red v hiši. Niti najhujša umazanija in nered mi ne gresta tako na živce kot ženska, ki mi hoče delat red v hiši.

Ne rabim ženske, da mi zaliva rože in skrbi za vrt. Na vrtu mi itak rastejo samo divje rože, ki jih zaliva dež, sploh pa je vsa flora in favna na mojem vrtu v boju za obstanek načrtno prepuščena lastni zmogljivosti in iznajdljivosti.

Žensko rabim samo za eno stvar in opravilo, in če je pri tem spretna in pripravna, ali se je vsaj pripravljena kaj naučiti, lahko potem zaradi mene tudi kuha, peče, pere, lika, štrika, kida gnoj in obdeluje vrt… Seveda vse popolnoma neobvezno in prostovoljno, res samo zaradi njenega lastnega zadovoljstva in veselja, nič zaradi moje koristi in udobja. Ker za mojo korist, udobje in veselje je naredila dovolj že to, za kar je ustvarjena kot ženska in kar kot ženska najbolje ve in zna. In je to veliko bolje kot če bi se svojeročno trudil sam in bi si samo zamišljal in predstavljal, kako mi neka ženska nekaj dela, v resnici pa ne bi bilo nič…

  • Share/Bookmark