Nemo ogledalo

Ja, star sem že… V dolgih zimskih večerih odpiram albume s starimi fotografijami in obujam spomine. Tistega davnega poletja 1983 je bilo dekle na tej sliki zame najlepše na svetu – in tako je bilo potem še kar nekaj poletij, zim in vmesnih letnih časov. Moja napaka je pa bila, da ji nisem tega večkrat povedal. Bila je slepa in se sama ni mogla videti v ogledalu, zato bi moral jaz prevzeti to vlogo in ji vsak dan govoriti: »Najlepša si, najlepša si…«
Žal sem v rutini in zoprnostih vsakdanjega življenja na to pozabljal. Razšla sva se in ko sem to prebolel in sem potem neki drugi mladi ženski rekel, da je zame najlepša na svetu, je ta moja nova lepotica vstala izza mize in se šla na stranišče zjokat… Pa ne od sreče in ne da bi se v ogledalu prepričala, če ne lažem – ampak od žalosti in razočaranja, ker ji tega ni rekel kdo lepši in mlajši… Ja, star sem že.

  • Share/Bookmark

En odgovor to “Nemo ogledalo”

  1. lordwales komentira:

    Edo!

    Že od včeraj popoldne preklinkam, in danes cel dan, ker sem ostal brez honorrja – ker preprosto niso poslali pogodbe. Čudežno pa je prišla že v manj kot 2 urah na en tel. klic.

    Nadaljujem s preklinjanjem, kars e pa tvojih žesnk tiče,
    spomini so najlepši, žal s eod njih ne da živet.

    Jeba je ta naš kapitalizem, edo, vse je samo evrov ni.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !