Moji debeli prijateljici!

Saj me poznaš in dobro veš in že večkrat sem ti rekel, da je moj okus za ženske okus zamorskega poglavarja. Ne maram ležat zraven kupa rožljajočih kosti, ker si potem mislim, da razsaja lakota v mojem plemenu in da sem slab poglavar, ker je nisem preprečil… Ženska mora biti mesnata, pa tudi malo špehnata, da imam kaj od nje! A v teh par mescih, kar se nisva videla, se je pa moja zamorka že malo preveč trudila, da poglavarja ne bi spominjala na lakoto v njegovi deželi. Ne samo enkrat, kot sama priznavaš, kar večkrat na noč si se morala zbujat in mazat maslo in med na kruh – pa na debelo si rezala in na debelo mazala, da si zdaj tako debela!

„Vau, kakšna baba!“ , sem glasno vzkliknil še poleti, ko sem bil predzadnjič pri tebi in si mi prišla dol v vežo odpret hišna vrata. Nisem strpel, da prideva gor, že kar v veži sem te vso premečkal in prešlatal – ker takrat si bila še idealna zame, še nič debela, samo malo okrogla, čisto po mojem okusu, na pravih mestih ravno prav zaobljena. Ko sem bil pa na začetku letošnje zime drugič pri k tebi, sem se pa zgrozil, ko si mi prišla odpret – najprej se je skozi vrata zrinil in privalil en velik trebuh, šele daleč za njim vse ostalo… Za hip se mi je zazdelo, da si noseča, ustrašil sem se, da sem te celo sam napravil nosečo, a sem takoj pomislil , da si pa mogoče za nosečnost že vseeno par let prestara… Seveda nisi bila noseča, bila si debela, nič drugega, o groza, samo debela! Saj te imam kljub temu rad, in še mi gre do srca, kadar me skozi narahlo priprte veke takole od strani pogledaš s tvojimi plavimi učki – in če sva sama pri tebi doma (sploh ponoči pod kovtrom, ko te samo čutim ob sebi in te ne vidim), me tudi tvoja debelost tako zelo ne moti – ampak ženske ne rabim samo zato, da mi kuha in pere in da mi dela družbo pri mizi in v postelji, ampak tudi zato, da jo peljem ven med ljudi, v gledališče in na ples, da jo pokažem prijateljem, da se pobaham njo, da mi jo zavidajo, da se sončim v njeni lepoti… Saj ravno zato, ker sem sam star in grd, še bolj iščem in rabim pri ženski to, česar nimam sam – milino, gracioznost in lepoto… Vse to si imela, pa si v eni sami kratki jeseni, ko me ni bilo pri tebi, da bi te imel pod nadzorom, zapravila in izgubila…

A se spomniš, ko sta se kakšno leto nazaj s tvojo prijateljico pri njej doma zažurali in se napili, potem sta se pa obe slekli in se gledali v ogledalu in si me opolnoči poklicala po telefonu, rekoč: „Lažeš, ko mi zmeraj praviš, da imam seksi postavo, moral bi zdajle videt S. (njeno prijateljico), ona ima res seksi postavo, sline bi se ti pocedile, ko bi jo zdajle videl – jaz sem pa debela kot svinja!“

Nisem ti lagal, takrat si res še imela seksi postavo – zdaj si pa res debela kot… no, ne bi te rad žalil z grdimi besedami, saj si že sama naredila pravo primerjavo! – Sprintaj si tole pisanje in nalepi na hladilnik, pa še eno kopijo nad štedilnik, da boš imela pred očmi zmeraj, kadar se boš hotela ponoči spet malo zažret. Dobrosrčna ženska si, krasna prijateljica, dobra gospodinja in vroča ljubica – a to ne bo odtehtalo, da bi še kdaj prišel k tebi, če ne boš shujšala vsaj za deset kil!

  • Share/Bookmark

4 odgovorov to “Moji debeli prijateljici!”

  1. lordwales komentira:

    Edo, od hudiča si, le raskiraj tistih nekaj fičnikov, in če te zgodbe izdaš v knjigi, se bo vrsta za nakup tvojih sočnih in mesnatih zgodb vila čez pol trga v radovljici, kjer imaš antikvarjat, moral bopš angažirat novo pomoč.

    Takole čez palec:

    Prvi teden: 1000 Izvodov
    prvi mesec: 5000 izvodov
    Čez eno leto: Čez 20000 izvodov

    ne trdim, d abodo te številke, niti ne prevzemam kakršne koli odgovornosti za fiasko, a na zgubi ne boš. na gorenjskem te vsi poznajo in vsaj bom dal 10 evrov. da bo lahko v miru prebral tvoje sočno mesnate zgodbe.

    vsaj nekaj drugačnega, kot vsako dnevno driblanje politike. Jaz pa, odkar imam priporočilo, še s večjim veseljem do ljubezni do številke 26 pišem za Toti list.

    Lahko pčogledaš v arhiv
    http://www.vecer.com
    Tomaž švagelj, tšv, lady justine

  2. Edo Torkar komentira:

    Tomaž, vsemu tvojemu optimizmu navkljub ne bi reskiral fičnikov za natis knjige. V mlajših letih sem se že poskušal v založništvu, pa sem žalostno pogorel…

  3. lordwales komentira:

    Potem imam boljšo preživetveno zate oziroma za tvoj antikvarjat:
    Organiziraj pesniško litearni večer, vstopnina nakup ene knjige v antikvarjatu, pa se bo nekaj nabralo, zraven se pristavi še en lonec čaja in domače kekse, pa bo. Prišli bodo tudi loklani novinrji, tv, firbci, poslušalci in filozofi.

    Opažaš. da odkar hara žled, je veliko manj komentarjev oziroma nič na političnih blogih? Proti poletju se bom oglasil v vašemu antikvarjatu, zdaj je treba zrihtat zobe. Ti boš kmalu v penziji, jaz pa še 17 let. Do državne. Do redne pa še 21 let.

    Do socialne nisem upraičen, kersem prebogat, za rezanje honorajev medijskih pa več kot primeren. In če se ti zgodi še Šlara in prikazovanje proitvodnje ( ki tam nikoli ne bo plačana ) lahko rečeš el:

    Ta država je furbo!
    Ti pa živi na turbo pogon.

    Upam da so težava na vašem zavodu mimo, odrugače pa le vzami denar od sončne. Jaz sem lepo vlekel 9 mesecev in se nisem opekel. Sem dober državni ljubimec.

    lp
    lordwales

  4. Edo Torkar komentira:

    Ne rabim denarja od sončne, zaenkrat ga lahko še sam zaslužim. V pokoj grem čez 4 leta, a se ne bi sekiral tudi če bi šel šele čez 14 let. Tudi za knjigo sem že našel založnika, tako da ne bom v skušnjavi, da jo izdam v samizdatu. Tvoja ideja o literarnem večeru je pa dobra, mogoče jo bom uporabil…

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !