Dang

Iz vsake muhe lahko naredim slona in o vsaki ženski, s katero sem kdaj spal, ali sem si z njo samo želel spati, lahko napišem ljubezensko zgodbo, ali vsaj par lirično navdihnjenih stavkov. O dekletu Dang, pristaniški delavki iz Bangkoka, sem pred davnimi leti napisal kar daljšo novelo – 18 strani, kar je za mojo zdajšnjo pisateljsko kondicijo, ko mi že na drugi ali tretji strani zmanjka štrene, res zelo veliko!

Izraz »pristaniška delavka« uporabljam brez podtona in ironije, saj je bila Dang samo »prostočasna« prostitutka, čez dan pa je pomagala v improvizirani kuhinji na premcu naše ladje, kjer so tajske ženske pripravljale hrano za svoje može, brate in očete, ki so z ladje iztovarjali tovor. Prav zato, ker je bila honorarka in ne profesionalka, si je lahko privoščila luksuz, da je sama izbirala, s kom se bo dala dol, ni ji bilo treba, da se za deset dolarjev pusti natepavat prav vsakemu pijanemu in smrdljivemu mornarskemu teslu. Mogoče je v tem pisanem vrvežu ljudi na ladji sploh ne bi opazil, če mi je ne bi od daleč pokazal naš noštromo Rade, ko sva po kosilu slonela na ograji spodnje palube. Pokazal pa mi jo je zato, ker je bil malo užaljen, saj jo je prejšnji večer lepo povabil, da gre z njim v njegovo kabino, pa ni hotela, češ da je kuharica in ne kurba. Ko se mi je pa po večerji tudi elektrikar Mirko potožil, da je eni lepi mladi punci v belih hlačah in beli majci s tremi rdečimi palmami na prsih, ki se mota med lonci in mizami v tajski kuhinji na premcu, ponujal denar, če bi šla z njim v kabino na en skok med rjuhe, pa spet ni hotela – in potem ko se nama je pridružil še Rade in sta oba moja prijatelja ugotovila, da je obema ista punca dala košarico, je ta punca tudi mene začela zanimat in sem sklenil, da jo od blizu pogledam in jo, če mi bo všeč, tudi sam vprašam, kar sta jo vprašala že Rade in Mirko.

Vau, meni je pa ratalo! Pa najbrž ne zato, ker bi se Dang Lee na prvi pogled zaljubila vame, ampak je k mojemu uspehu pripomoglo to, da sem jo povabil v kabino za celo noč in ne samo na polurni »šortajm«, k čemur sta jo nagovarjala moja prijatelja, šparovni Dalmatinec in še en šparovni Gorenjec. Še prej pa sem se usedel na krov med tajske delavce, in čeprav sem komaj povečerjal, naročil pri Dang ( najprej sem jo seveda vprašal, kako ji je ime), krožnik juhe iz plavuti morskega psa, potem pa, ko mi je prinesla še pivo, sem ji rekel naj malo prisede, in šele potem sem ji povedal tisto glavno, kaj bi pravzaprav rad od nje.

Vau – in rekla je ja! Pravzaprav pa ni nič rekla, samo z rahlo zastrtim nasmeškom me je pogledala in pokimala, le toliko naj še počakam, da bodo vsi pojedli in da pomije posodo v kuhinji – tudi to mi je bolj z rokami pokazala kot z besedami povedala… Rade volje sem počakal in potrpel, že po tem, kako urno in živahno se je obračala med mizami in stoli, sem slutil, da tudi potem na mojem mornarskem pogradu ne bo lena in zaspana in da se mi obeta res sladka ljubezenska noč! Tako je tudi bilo, ne samo eno noč, tudi še ves naslednji dan in še naslednjo noč sva preživela skupaj, celo k sebi domov v neki predmestni stanovanjski blok me je peljala – eno uro s taksijem tja in eno uro nazaj – in me seznanila s svojo družino, starši, brati in sestrami. Tam smo celo popoldne posedali na tleh po tepihih in srkali čaj… Preden sva šla nazaj na ladjo, sem jo še slikal za spomin, pa tudi sama mi je dala eno svojo fotko, pa še svoj naslov je napisala zadaj, na vsak način naj jo spet obiščem, ko bom naslednjič pristal z ladjo v Bangkoku, mi je naročila

Od tega je že 30 let. Nikoli več nisem pristal v Bangkoku, saj sem se že en mesec potem, na sidru pred Bombayem, sprl s kuharjem zaradi hrane in potem še s kapitanom, ker je potegnil s kuharjem, zelo na hitro so me izkrcali z ladje, vkrcali na letalo in poslali domov. Od Dang so mi ostali samo lepi spomini, pa ena lepa ljubezenska zgodba (nekaj let zatem sem jo objavil v knjigi Kronike majhnih norosti) – pa tile dve fotki spodaj. Prvo, manjšo, ki mi jo ona dala, sem imel že ves čas v svojem albumu, drugo pa, ki sem jo takrat sam posnel v njenem stanovanju in so mi jo potem še isti dan na hitrico razvili in do kraja izdelali v nekem uličnem foto-studiu blizu pristanišča, sem pa danes dopoldne po dolgih letih našel v neki škatli na podstrešju. – No, ne smem se pritoževati, pravzaprav mi je od Dang ostalo kar veliko. Upam da ji gre dobro v življenju, da je srečno poročena in da ima zdrave in lepe otroke – no, zdaj najbrž že vnuke!

  • Share/Bookmark

En odgovor to “Dang”

  1. Satira komentira:

    Hehe … opis te dogodivščine me je nehote takoj spomnil na eno izmed šaljivih zgodbic. Spisana je v hrvaščini, ki pa je zaradi posrečene avtentične avtohtonosti ne gre prevajat.:)

    “Na sredini Paškog mosta, na samom rubu ograde, stoji prelijepa i savršeno gradjena plavuša. Gleda dolje u sinje more i hoće se ubit’, kad naiđe mladi i naočiti pomorac u uniformi: “Djevojko, što to radiš nasred mosta?” – poviče pomorac.

    “Ma hoću se ubiti, svi me muškarci svaki dan samo žele ševiti i ništa više, nitko se ne bi sa mnom družio i razgovarao!” odgovori tužno plavuša.

    “Nemoj tako, nismo svi isti, evo ja se upravo danas ukrcavam na brod za Ameriku, pa ako hoćeš, kreni sa mnom na besplatni put. Možeš spavati na drugom krevetu u mojoj kabini a ja ću ti potajno donositi hranu. Samo obećaj mi, da ćeš ostati skrivena u mojoj kabini, jer ako te kapetan otkrije – oboje smo nastradali.”

    Pomisli plavuša: “Evo nade za bolji život u Ameriki!”

    I tajno se, te noći ukrca s njim na brod … Prvog dana donese pomorac doručak u kabinu i vrati se na posao. Donese joj ručak i opet se vrati na posao. Navečer joj donese večeru i mrtav umoran od posla sruši se u svoj krevet i zaspi. I tako isto bijaše i drugi, i treći i peti dan … A plavuši, iz dana u dan, pomorac sve draži i draži, pa nakon tjedan shvati da se zaljubila u njega. Kada je te večeri došao u kabinu, ona ga poljubi i završe u žestokom seksu … I tako ploviše oni dva i pol mjeseca. Preko dana on bi radio, a ona bi, zahvalna i sretna, s uživanjem čistila i pospremala njihovu kabinu. A svaku bi večer uski brodski krevet glasno škripio od njihovog strasnog seksa. Sve dok jednog prijepodneva u kabinu slučajno ne uđe kapetan broda. Ugleda prekrasnu plavušu i u čudu je upita: “Djevojko što vi radite na mom brodu!?”

    “Ma znate kapetane … ja sam se htjela ubiti jer me svi muškarci žele samo ševiti i nitko se od njih ne bi sa mnom družio i razgovarao. Spasio me vaš mladi pomorac i poveo ovim brodom na put u Ameriku. Riskirao je svoj posao kako bi mi pomogao i predivan je prema meni, cijeli dan naporno radi i donosi mi hranu. Zavoljeli smo se i svaku večer istinski vodimo ljubav dok se naše duše i tijela spajaju u jedno. Razni pokvarenjaci više ne iskorištavaju moje tijelo, više me nitko, kako vi muškarci odvratno kažete, ne “jebe”…”

    Kapetan je mirno pogleda preko svojih naočala i hladnokrvno odgovori:

    “Jebe on tebe srećo, jebe … Jer dušo … ovo je trajekt Split – Brač!”

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !