Na roko napisano

S sinom živiva vsak na svojem koncu velike stare hiše, on na severni in jaz na južni strani. Vmes so skupni prostori, ki jih oba uporabljava – kuhinja, hodnik, kopalnica, stranišče in še ena soba, ki jo imenujeva pisarna. V tej sobi so police s knjigami, fotelj, stol in miza z računalnikom. Tudi računalnik je samo eden in si ga deliva; zadnje mesece ga on celo več uporablja kot jaz, saj piše diplomsko nalogo, zato mu dam prednost in počakam, saj se sam ukvarjam z veliko manj pomembnim delom – pisanjem zgodbic…

Oba sva nočna ptiča. Ob dveh ali treh zjutraj, ko naše malo mesto že dolgo spokojno spi, je naša hiša velikokrat okrog in okrog razsvetljena. Sin ima luč v »pisarni«, jaz se pa tudi v svojih prostorih ubadam s kakšno zgodbico. – Ko nimam računalnika, jo zapisujem na roke, kar je kajpada veliko teže in bolj zamudno kot na računalniku. Včasih za en sam kratek odstavek, ali celo samo za en stavek porabim deset in več listov papirja, ker v nedogled kaj črtam, popravljam, prepisujem in dopisujem. (Pa na koncu še zmeraj ni vse tako, kot bi moralo biti…) Šele ob štirih ali petih zjutraj, ko gre sin končno spat, lahko svoje rokopisne čečkarije na čisto pretipkam na zaslon v gladko berljivih Ariel ali Times New Roman fontih.

Cervantes, Dante, Boccaccio, Shakespeare in Tolstoj niso imeli računalnikov, še pisalnih strojev ne – vse svoje slavne romane, zgodbe, drame in pesnitve so od prvih osnutkov do končne verzije napisali na roke, vmes jim je pa po nesreči na vsakih nekaj listov enkrat kapnila še tinta z gosjega peresa! Ko pa so po kdove koliko popravkih imeli vse na čisto napisano, so se pa za njimi morali mučiti še tiskarji z zamudnim stavljenjem svinčenih črk!

Ko pomislim na to, se res ne morem pritoževati, da nimam zmeraj na razpolago računalnika ravno tisti hip, ko mi pride na misel kakšna zgodbica!

  • Share/Bookmark

7 odgovorov to “Na roko napisano”

  1. Dajana komentira:

    Oh… krasno,,, jaz tudi pišem na roko včasih… sploh, ko se zbudim ob treh zjutraj in dobivam ideje… Obožujem pisanje na roko. Obožujem pisanje pisem fantom v vojsko. Še bolj njih prejemanje… :D

    Prosim, lahko napišeš malo več o svojem mornarskem življenju? ;)

  2. Edo Torkar komentira:

    Moje mornarsko življenje je že zelo oddaljeno. O njem sem nekoč davno pisal v knjigah Vzhodna linija in Sol življenja.

  3. Dajana komentira:

    Ja, potem pa ga približaj. Daj no, napiši kaj o tem! :D

  4. Stric Marč komentira:

    Težko si zamišljam roćno pisanje zajetnih del ruskih klasikov. Danes lahko premetavaš besede poljubno. Morda je danes tudi zato toliko književnikov in tako malo bralcev. Vsi bi kar pisali. Takrat si moral svojo knjigo ob polni koncentraciji tudi odgarat.

  5. Maj komentira:

    Sam se znam “na roko” komaj še podpisati.

    Zadnjih deset let sem 99,99% vsega napisal na računalnik, sedaj pa še vedno več v telefon.

    Brez križank bi komaj še poznal črke velikih in malih pisanih črk pa po mojem sploh ne poznam več-vseh mislim.

  6. lordwales komentira:

    Enkrat sem se ti že oglasil,
    pa me zanima, če si opazil?

  7. Edo Torkar komentira:

    Sem opazil in razmišljal od kje se poznava?

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !