Vezalke

Dopoldne sem malo pospravljal okoli hiše, popoldne sem pa šel na volitve – ker je danes pač volilna nedelja. Že doma sem preklinjal, ker nisem našel nobene marele (medtem se je namreč zunaj vlil dež), potem ko sem iz enega prašnega kota nazadnje le privlekel eno strgano in polomljeno, sem si pa slabo zavezal čevelj, tako da sem potem vezalko en meter daleč za sabo vlekel po lužah na pločniku.

„Šnirnc imam odvezan, pa ne vem ali naj ga zavežem ali ne,“ sem rekel eni natakarici, ki je ravno ko sem šel mimo enega bifeja, prišla ven na en čik.

„Življenje je samo eno in naj bo svobodno!“ mi je odgovorila gospodična skozi oblaček cigaretnega dima.

„Lepa misel iz lepih ust!“ sem pomislil – in takoj tudi rekel – in bil za te besede nagrajen z na pol sramežljivim na pol spogledljivim nasmeškom mične gospodične.

Na volišče sem tako pridrsal z odvezano vezalko, ki sem jo potem nazaj do doma tudi že izgubil in sem zato skoraj tudi že izgubil čevelj! Bil sem pa tudi do kože moker, ker mi je polomljena marela, kljub temu da je lilo, tako šla na živce, da sem jo že nekje na pol poti zabrisal v smetnjak.

Kljub temu sem bil dobre volje, in sem še zdaj, ko tole pišem, saj me že ves večer spremlja vzpodbudna misel mlade modrijanke iz bifeja čez cesto, da je življenje eno samo in naj bo zato svobodno – z vezalkami v čevljih ali brez.

  • Share/Bookmark

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !