Dragocenosti

Ta stara  Biblija v Sonjinih rokah je druga največja dragocenost v naši bukvarni. Največja dragocenost je pa Sonja!

  • Share/Bookmark

11 odgovorov to “Dragocenosti”

  1. nevenka komentira:

    No, to je pa lepo, da tako misliš…čeprav je moškim čez vse všeč udobje in rutine, ki jih ne obremenjujejo preveč in pravih dragocenosti v resnici ne cenijo preveč…

  2. Edo Torkar komentira:

    “No, to je pa lepo, da tako misliš…”

    Res tako mislim – zato sem pa tudi najnovejši zapis (Avtoportret – plus tvoj komentar ), malo prej umaknil v ozadje, v rubriko “O blogu in avtorju.”

  3. nevenka komentira:

    Si me že čisto preplašil, da sem rekla kaj narobe. Ker če kaj človeku privoščim, je nov polet v življenju.
    Nekoč sem bila del tega in me je osrečevalo nadvse.
    Zakaj umetniki ubijajo svoje muze, mi ne bo nikoli jasno.
    In na koncu se vse vrti okoli iskrenosti. Predvsem tisti, ki jo človek privošči sam sebi.
    Potem lahko vedno mirno spi, kjerkoli. Ne samo na varnem, da ga nihče ne bo zapustil, pač pa srečen.

  4. Edo Torkar komentira:

    Se mi zdi, da včasih preveč stegujem vrat, tako da sam sebi zakrivam razgled. In si moram dati dve okrog ušes, da imam potem nekaj časa mir pred sabo.

    O iskrenosti pa:

    Iskrenost do sebe skrbno negujem, kadar sem sam s sabo na štiri oči.
    Iskrenost do drugih uporabljam kdaj kot orožje za lastno obrambo.
    Z iskrenostjo tukajle na blogu pa je takole. Bloga ne pišem iz potrebe po izpovedovanju, ampak iz veselja do pripovedovanja. Oblika mi je pomembnejša kot vsebina. Iskrenost dodajam v preračunanih odmerkih kot začimbo in stilski okrasek, saj bi popolna iskrenost naredila jed neužitno.

    O moji sodelavki pa iskreno povem, da mi je zares dragocena!

  5. nevenka komentira:

    No, jaz sem iskrenost povezovala z mirnim spancem, z ničemer drugim.
    Spanec sem pa našla v prestavljeni objavi :-)

  6. nevenka komentira:

    Veš, rahlo defenzivno si mi odgovoril in me spravil v dilemo, kaj naj človek potem pokomentira?
    Če ti vsebina ni tako pomembna, za prozno obliko pa nisem noben strokovnjak, zgodbice so itak kratke, ne bi ravno hotela delati kakšno hudo znanost iz sloga, ki po svoje je dosti neposreden in priljuden.
    In pišeš tako in na tak način, da človek vendarle začuti autobiografski pristop in vsaj osebno menim, da je določena iskrenost v vsakem izražanju potrebna, da je lahko dovolj prepričljiva, čeprav se morda izraža samo preko določenih stališč in ne nujno preko dogodkov in odnosa do oseb.
    He, he..prav gotovo ne želim človeka, ki se se mu smeje okrog glave, zatirati s kakšnim čudnim mnenjem. Je pa tako, čisto vse, kar preberem /tudi sicer/ na nek način vedno primerjam z lastno izkušnjo, na tak način se učim iz tuje. In če kdo najde vsaj malo osnove za razmislek v moji, pa tudi ni tako slabo.

    Tudi sama se trenutno posvečam poeziji z kontroliranim metrumom in nesvobodno obliko. Raziskujem jo čisto po svoje. Kljub vsemu se poskušam izogniti štanci. Sem se pa malo umaknila od poetičnega realizma, ker mi pač tako trenutno ustreza… Ko se naveličam, bo pa spet kako drugače. Od klasične forme mi je pa še vedno pri srcu sonet.
    Me je moj bivši nekako priklenil nanj s svojim navdušenjem.
    Tudi sama mislim, da bi zase mislila, da sem eno figo od slikarja, če bi slovela z drip painting slikami /npr. Pollock/ in ne bi znala narisati niti nosa. In tako menim tudi o poeziji, da človek mora obvladati toliko jezika, da ga lahko spravi v urejeno formo in ne zveni kot posilstvo.
    Potem pa si lahko jemlje vso svobodo na tem svetu.

  7. Edo Torkar komentira:

    sem avtobiografski in se trudim biti iskren, ampak predvsem se mi gre za lično narejeno zgodbico.

    poezijo zelo rad berem, ampak me ne zanima vsebina, očara me magija besed

    po poldrugem letu in skoraj 170 zapisih sem zaključil z blogom na Siolu in se preselil na rtv slo. Nenadoma sem si zaželel spremeniti okolje.

  8. nevenka komentira:

    Lepo bodi.

  9. Edo Torkar komentira:

    Nevenka, hvala, bila si moja najboljša bralka!

  10. terezija komentira:

    Edo, pozdravljen!Ni res, da te je brala v glavnem Nevenka. Jaz te berem tudi redno in od blogov berem redno samo tvojega. Ker sem malo računalniško nepismena mi prosim napiši kje te zdaj najdem?
    Super si, tudi na videz, srečno bukvarni in pozdrav tebi in Sonji!!

  11. Edo Torkar komentira:

    Ja, Terezija – potem si pa ti moja druga najboljša bralka! Nevenko pa vsekakor moram dati na prvo mesto, ker je s svojimi komentarji pravzaprav “dopisovala” moje zapise.

    Moj novi blog Obujenke II pa najdeš, če klikneš na povezavo v desnem stolpcu. Tukaj sem kar dolgo vztrajal, tudi po zaslugi sicer ne zelo številnega, a zvestega občinstva. – A kdaj pa kdaj je treba narediti kakšno majhno spremembo

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !