Triindvajset let

  Dolgih 23 let sem živel z eno žensko in se je nisem naveličal. In bi živel z njo še enkrat 23 let, če se ne bi ona naveličala mene!

 Kaj naj rečem o njej, zdaj ko je odšla? Da je bila res lepa ženska in vroča ljubica – za povrh pa še dobra gospodinja in skrbna mati najinemu otroku!

 To da je bila zraven tudi neznosno zamerljiva, prepirljiva in bolestno ljubosumna, sem pač vzel v zakup! – A ni imela nobenega razloga za ljubosumje, ker tudi sam nisem imel nobenega razloga, da bi jo varal! V vseh teh letih nisem nikoli, res nikoli pomislil, da bi lahko bila na vsem širnem svetu kakšna lepša in boljša ženska kot je moja žena – čeprav je bila velikokrat res grozna in nemogoča!

 Kljub temu pa mi je ob vsaki priložnosti očitala spogledovanje z drugimi ženskami! No, če je to greh – čisto lahko, da mi je bila v špeceriji, kamor sem hodil na vsakdanje nakupe, blagajničarka Rozika vseeno malo bolj luštna kot pa prodajalka Rezika! A za mojo ženo je bilo že to preveč, najbolj prav bi ji bilo, da bi mi bili obe, Rozika in Rezika, enako grdi in nagravžni!

 Če sem kdaj zamudil iz trgovine, je domnevala, da zato, ker sem se zaklepetal z Roziko pri blagajni, ali se celo dogovarjal z njo za ljubezenski sestanek! Znala mi je narediti hrupno sceno z nekontroliranim vpitjem, butanjem z glavo v zid, zmerjanjem in jokom! Kaj mi je ostalo drugega kot da se obnašam kot tipični Slovenec in pobegnem pred zakonsko nevihto v najbližji bife! Ali pa da še jaz malo zakričim, vržem porcelan v zid ali razbijem kakšen kos pohištva!

 To drugo je ponavadi zaleglo, klin se s klinom izbija! Če ne prej, sva se pobotala in pomirila zvečer v postelji. Očitno pa sem se preveč zanašal na posteljno terapijo kot čudežno zdravilo za zdravljenje zakonskih problemov. Nisem računal na to, da bodo začeli ženi po 45. letu popuščati hormoni in da ji seks z mano ne bo več tako neizogibno potreben kot ji je bil še pred leti!

 Obenem s spolnimi hormoni so ji začele popuščati tudi vezi, ki so jo vezale name. Potem ko je odrasel tudi najin sin in začel samostojno študentsko življenje v Ljubljani, se mi je žena začela bolj in bolj odtujevati, odšla je od moje mize in iz postelje, se odselila v pritličje najine skupne hiše, si našla svojo družbo prijateljic in prijateljev (kjer seveda nisem bil zaželen) – nazadnje pa si je poiskala tudi novo stanovanje na drugem koncu mesta!

 Ne bi zdaj spet o svoji bivši ženi, če je ne bi včeraj po dolgem času spet videl pred našo hišo. Pripeljal jo je brat v svojem malem twingu, naložila sta par stvari iz hiše in se odpeljala. Nista me opazila, da sedim v bifeju čez cesto in pijem pivo. Skrit za pivskim vrčkom sem ugotavljal, da je ta ženska tudi zdaj pri petdesetih še zmeraj hudičevo dobra baba in da sem imel prekleto srečo v življenju, da sem bil toliko časa njen mož!

  • Share/Bookmark

2 odgovorov to “Triindvajset let”

  1. nevenka komentira:

    Bolj berem, manj vem. Česa se je naveličala? Svojega ljubosumnja in vpitja?
    Te v triindvajsetih letih ni utegnila spoznati, da bi ti lahko zaupala?
    Menda ne živiš v tem, da je spravitveni seks, kakšna posebna kvaliteta v spolnem življenju? Nič nima opraviti z ljubeznijo.
    In če dva človeka ne znata s trezno pametjo razrešiti konflikta, ga tudi s seksom ne bosta, reševanje se prestavi v bodočnost. In seks ne more biti edina vez med človekoma. Človekovo življenje vendar mora biti harmonično, ravno prav privlačnosti in strasti, čustvena pripadnost in intelektualna skladnost…Čim eden od elementov manjka, se ladja potaplja.
    Saj pri veliko ljudeh škriplje na enak način, veliko ljudi je združila začetna privlačnost, potem pa ven udarijo razlike, ki naredijo svoje…Prav tako je navadno sranje biti s partnerjem v prijateljskem odnosu in hrepeneti po nekom tretjem…če to ne ubije človeka, potem pa tudi ne vem kaj ga…

  2. Dajana komentira:

    uuu, 23 je zame posebna številka in jo najdem tukaj.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !