Odvisnosti

Tobak?

Redno kadim že 40 let. Vsako leto skurim vsaj en čik,   vsakih par let pa tudi kakšno cigaro, kar pomeni da sem v 40 letih pokadil dve ali tri škatle cigaret,  pa še  10 ali 15 cigar.

Alkohol?

Rad  grem v gostilno in kaj popijem, a še nikoli  nisem bil pijan, saj v eni gostilni nikoli ne spijem več kot ene pijače.

Droga?

Pred  30 leti so me nekje v Indiji domačini zakadili s hašišem. Od takrat nisem več probal, pa tudi ni bilo treba, saj je bil tisti hašiš res dober in sem od njega še zdaj malo zadet.

Hrana?

Slow-food. Težko grizem in žvečim, ker imam že druge zobe.  Ustavil sem se pri 183/83, ne bom več zrasel in se zredil.

Hazard?

Prišel, izgubil, odšel.

Šport in rekreacija?

Znam brcniti žogo, če se prikotali do  mene in celo stečem za njo par korakov – vsak večji napor mi je pa odveč!

Ženske?

Ves čas in nenehno odvisen –  ne šele od prvih mozoljev in prvih dlak naprej,  ampak že od takrat, ko sem prvič okusil  materino mleko!

  • Share/Bookmark

5 odgovorov to “Odvisnosti”

  1. nevenka komentira:

    :-) še najbolj sem odvisna od svojega okusa, ta me velikokrat spravi v konflikt z intuicijo in kasneje skoraj vedno tudi s pametjo. Itak.

    Vseeno mi je ta odvisnost veliko bolj v veselje od tiste od zraka.

  2. nevenka komentira:

    Aja, sem ti pozabila povedati, da se moj najboljši prijatelj tudi piše Torkar. Njegova družina izvira iz Tolminskega konca, živijo pa v Kopru.
    Študira primerjalno književnost (že kar malo predolgo, a kaj, ko je vmes kdaj tako zaljubljen, da je že dihanje napor :-) Seznanila sva se pred leti, ravno preko poezije, tudi on občasno piše, pač bolj odbito, letom primerno…Nisem sicer mislila, da prijateljstvo take vrste vzdrži generacijski prepad, a kar gre…kdo bi si mislil, da se izkažejo ljudje, na katere sploh nisi nikoli računal, tisti, za katere bi dal roko v ogenj, pa te izneverijo…čuden svet, človek se nikoli ne izkobaca iz naivnosti oziroma napačnih pričakovanj.

  3. Edo komentira:

    V mladosti sem se tudi sam udeležil nekaj literarnih srečanj in kolonij. Literatura ni imela seveda nič od tega, so bile pa tam mlade luštne literatke…

  4. nevenka komentira:

    Ženske malo težje na tak način gledamo na mlade fante, čeprav so ravno tako lahko veselje za oči…sem se pa pustila malo literarno vzgajati, zakaj ne, konec koncev se nisem rodila pametna in zato še vedno pretehtam, kaj mi ljudje rečejo. Pišem zaradi sebe, a ne zase.
    Saj to, kar človek ima v sebi, že ima – veliko bolj od vsega drugega.

  5. nevenka komentira:

    V zvezi s tem, da literatura ni imela ničesar od tvojih literarnih srečanj…je imelo pa tvoje življenje, ti kreiraš življenje in življenje tebe in potem tak kot si, nekaj napišeš… Življenje se ves čas sešteva, še posebno ljudem, ki ga malce drugače ozaveščamo in ga ne izpuščamo iz rok nepresejanega.
    Logika posledic je neverjetna.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !