Dan zmage

»Na Dan zmage sva zmagala!” je rekla moja nova sodelavka, potem ko sva včeraj, 9.maja podpisala pogodbo o sodelovanju.  To zmago  bova v naslednjih dneh zalila tudi še s kakšnim kozarcem vina,  za začetek pa sva jo proslavila  ona z indijančkom jaz s sladoledom na  vrtu slaščičarne Mišelinka.

Dan zmage pa ni bil srečen dan za dve od mojih treh sester, ki so ju vsako na svojem koncu Slovenije skoraj hkrati odpeljali v bolnico in jima postavili enaki diagnozi – napad ledvičnih kamnov! Našo 90-letno mamo, ki živi pod isto streho z eno od teh dveh sester, sem zato hotel za nekaj dni pripeljati k sebi domov, pa se je uprla, češ da še najbolje spi v svoji postelji. Tudi to, da bi danes lahko z oken moje hiše videla norveškega kralja in kraljico, je ni prepričalo. Rekla je: «Videla sem kralja Aleksandra v Železnikih in maršala Tita na Jesenicah, zdaj si pa ne želim videti nobenega kralja in cesarja več!«

Kaj naj rečem – še ena zmaga moje mame!   Zmagali  so –  vsaj zaenkrat –  tudi Logarji iz poljanskih hribov, moja »ta divja« žlahta po mamini strani, ker niso dovolili, da bi jim inšpektorji vzeli in evtanizirali osirotelega medvedka, ki se je zatekel na njihovo domačijo. O pokojnem očetu, mojem stricu Andreju Logarju, partizanskem prvoborcu in najstarejšem slovenskem motoristu sem pred časom že pisal. Ko se je nekoč v vaški gostilni skregal s sovaščanom zaradi politike, je spor končal tako, da je šel domov po puško in človeka obstrelil.  Kri ni voda in nekaj  Andrejeve  partizanske razboritosti  so  se očitno  navzeli   tudi  njegovi  sinovi  in vnuki.

Tako včeraj. – Danes pa ne načrtujem  bojev in zmag, ampak pobeg v hribe! Obisk norveškega kraljevskega para  v našem malem mestu bom spremljal zelo od daleč, v Karavankah, med narcisami.

  • Share/Bookmark

3 odgovorov to “Dan zmage”

  1. nevenka komentira:

    O, upam, da so zmagali tudi zdravniki in olajšali življenje tvojim sestram.
    Ledvični kamni niso nič prijetnega, tudi žolčni ne.
    Tvoja mama je zmagovita v vseh pogledih, devetdeset let in imeti svoj prav, je vedno zmaga.
    Nočem se razpisati o medvedkih, ker sem na to zadnje čase že nekaj krat čisto popenila. Zame so inšpektorji tako ali tako sami sebi namen in delajo samo škodo, lovske združbe pa so zbirališča alkoholikov in drugih psihopatov. Prve je treb ukiniti in poskrbeti za službe, ki probleme rešujeje na način, ki spoštuje pravice živih bitij, to je pravica do sveta in življenja.
    Druge pa prepovedati in organizirati službe za zaščito divijih in domačih živali, tako kot to imajo v tujini. Za divje živali imajo organizirane programe, ki pripravijo živali za vrnitev v naravo, tudi, če jih je vzgojil človek. Imajo dovlj denarja, ker nimajo toliko ciganije na oblasti.

    Še dobro, da so kje posamezniki, ki imajo hrbtenico.
    Si šel na Stol?

  2. Edo komentira:

    Bravo, podpišem vse, kar si napisala o inšpektorjih in lovcih!

    Na Stolu sem bil že večkrat, imel sem pa namen iti na Kepo, kjer še nisem bil in kamor se odpravljam že sto let, pa mi je že na Jesenicah crknil avto, tako da bo Kepa prišla na vrsto spet čez sto let

  3. nevenka komentira:

    Na, pa je zmagal avto. Kakšen dan!
    Imeti dolgoročne načrte je pa tudi zmaga svoje sorte :-)

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !