Iver za nohtom

 
So ljudje, ki se ves čas ukvarjajo s svojim zdravjem – zato so pa najbrž tudi ves čas bolni!

Najboljši recept za dobro zdravje je, da se z zdravjem sploh ne ukvarjaš!

Torej – zdrav sem kot riba!

Seveda pa tudi mene včasih kaj zvije. Na primer – že nekaj dni me boli leva roka!

Niti ne cela roka, ampak samo prst – in niti ne cel prst, ampak samo konica prsta. Pa sploh ne bi vedel, da me boli in me pravzaprav niti ne boli, če ga pustim pri miru. Boli me samo zdajle, ko sedim pri računalniku in tipkam tale tekst . Če bi obvladal desetprstno tipkanje, najbrž niti to ne bi opazil; ker pa za tipkanje uporabljam samo dva prsta – kazalca obeh rok –  pa me bolečina ves čas opozarja, da je s prstom nekaj narobe. Prst, ki me boli, je po nesreči ravno kazalec leve roke!

Smola pa taka! Če bi šlo za katerikoli drug prst  (razen morda še kazalec desne roke), bi bolečino mirno ignoriral in čakal da mine sama od sebe. Ampak to, da me zaboli vsakič ko udarim po tipkovnici, in da to traja že nekaj dni in sploh ne mine, mi gre pa že rahlo na živce!

Trpel sem par dni, potem sem se pa sinoči le potrudil od blizu pogledat, za kaj se sploh gre. In kaj sem videl – iver za nohtom!

Iver je bila zalomljena in pregloboko pod nohtom, da bi jo lahko potegnil ven s pinceto. Mogoče bi šlo s šivanko – ampak kje pa naj iščem, kako naj pa najdem majhno drobno šivanko v tej veliki hiši, v kateri že dolgo zaman iščem tudi veliko večje stvari – denimo sesalec za prah?!

Pustil bom vse tako kot je in počakal, kaj bo. Mogoče se mi bo pa iver zarasla v meso in potem me ne bo več bolelo, saj ne bo več tujek v telesu in bo postala del mene.

Saj se mi je kdaj v življenju tudi že  v dušo zadrl  kakšen trn, ki me je zelo bolel, pa sem se potem sprijaznil z njim in bi se počutil revnega in prikrajšanega, če bi ga na silo izdrl.

 
(P.s. – Obljubil sem si, da bom zaradi pomembnejših opravkov prekinil s pisanjem bloga, zdaj pa vidim, da me že vsaka iver za nohtom lahko pripravi do tega, da prekršim dobre sklepe in obljube. Očitno ne bo šlo na horuk in bo res potrebno postopno odvajanje, kot mi svetujejo nekateri komentatorji.)
 

 

  • Share/Bookmark

6 odgovorov to “Iver za nohtom”

  1. nevenka komentira:

    :-)

    Prebolevanje je zelo povezano z razvrednotenjem. Nekateri ljudje zaradi tega vztrajajo pri slabih odločitvah, druge so slabe odločitve zadele po nečem, kar je bilo zanje dobro in se odločijo, da bolečina postane del njih. Z dušo se je težko poigravati. S tujo je vseeno nekoliko lažje.

    Kar se bloganja tiče, vzemi dobro, slabo zavrzi. Tako ostane ravno pravšnja merica.

    Iver se bo pa gnojila. Ne bo hotela postati tvoj del. Nima tega v svoji naravi.

  2. domovoj komentira:

    Blagor tebi, ki obvladaš dvoprstno tipkanje! Jaz sem še vedno le pol tako uspešen … :???:

  3. Edo komentira:

    Bolje počasi tipkati in hitro misliti, kot obratno.

  4. nevenka komentira:

    Ko smo ravno pri tipkanju. Naučila sem se tipkati, skoraj tako kot je treba. A me je tri leta nazaj, nekaj doletelo, nekaj zame zelo hudega, pa od takrat naprej svoje motorike ne morem spraviti v red, čeprav zadeva menda nima organskega vzroka. Redno spuščam črke, delam inverzije zlogov in ne vem kaj še vse. Mislim sicer hitro, a ker so misli že tako daleč naprej, zelo težko tipkam. Včasih napišem kaj takega, da tudi sama ne dešifriram kaj sem hotela. Predvsem tule, na blogih, velikokrat pritisnem “pošlji” in šele potem preberem. Tisočkrat sem se že v zemljo vdrla od zadrege. Včasih se mi zdi, kot da roke niso moje. V resnici gre pa moja glava malce po svoje. Se mi zdi.

  5. Edo komentira:

    Pišeš smiselno, povezano in inteligentno, ni videti da bi imela težave z motoriko in koncentracijo.

  6. nevenka komentira:

    Ja, ja… tule pri tebi malo bolj pazim. Me pa veseli, če se znajdeš.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !