Drvarnica

ŠTO SE BABI SNILO, TO SE BABI STRILO. Zdajle se ne spomnim nobene avtohtone slovenske ljudske modrosti, ki bi ustrezneje označila in izrazila, kako zadnja leta – pravzaprav pa že vse svoje odraslo življenje – živim, delujem in poslujem. Takoj ko se kaj zmislim ( in še preden dobro premislim), to tudi storim. Kupim to ali ono stvar, ki jo sploh ne rabim, in jo potem še pogledam ne več, jo pospravim tako,  da je nikoli več ne vidim in pozabim nanjo, ali jo v najboljšem primeru pod ceno prodam naprej. Najamem kak prostor – skladišče, hišo, vikend, garažo – in že naslednji dan razmišljam, da bi kaj drugega najel kje drugje. Odprem pisarno ali trgovino, v kateri mi že takoj kaj ni všeč (razpored prostorov, dostop do sanitarij, razgled na ulico, sosedni lokali – če ne drugega pa to, da bom moral tam sedeti in kaj početi), in jo zato tudi takoj spet zaprem ali prepustim drugim. Samo v zadnjih petih letih sem samo v Ljubljani odprl pet knjigarn in antikvariatov in vsaj trije še zdaj uspešno poslujejo – seveda brez mene! V tem času sem imel v prestolnici v najemu tudi že dve hiši, eno v Trnovem in drugo v Tomačevem, pa ne vem, če sem v eni prespal desetkrat, v drugi pa dvajsetkrat. Ko sem se jeseni izselil iz hiše v Trnovem, sem odpeljal s sabo tudi deset ton knjig, za katere sem v centru mesta , na Vegovi, najel spet en nov prostor, to pa samo zato, ker se mi knjig ni ljubilo voziti domov na Gorenjsko! Prostor je bil prilično velik in ta moja komoditeta sploh ni bila poceni – tako da sem že po par mesecih zabredel v rdeče številke in vrnil ključe, knjige pa sem pustil kar tam, ker se mi jih še zmeraj ni dalo voziti na Gorenjsko. Dal sem jih kar zastonj – in to prvemu, ki se je javil in se je obvezal, da jih bo vse skupaj v enem tednu odpeljal proč in prostor počistil za sabo. To je bil res podvig za ves teden in za srednje velik kombi in za več kot enega človeka!

Pri vseh neumnosti, ki jih počnem, je čudno, da nisem že zdavnaj bankrotiral. Sem bil že večkrat čisto na robu, pa sem se zmeraj nekako izmazal – star prefrigan maček s sedmimi življenji v repu!

Vesel, da sem si spet enkrat rešil kožo in da sem se za povrh po več kot petih letih rešil vseh nepremičnin, najemnin in poslovnih obveznosti v Ljubljani, sem se pred dnevi na klopci ob Ljubljanici nastavljal prvemu pomladnemu soncu, ko me je poklical prijatelj Dušan. Njemu in drugemu prijatelju Jožetu sem namreč lani jeseni prepustil hišo v Trnovem. Dušan si je v njej uredil “kujavnik” – občasno zatočišče pred ženo in taščo, veselje ima pa tudi z rastlinjem na vrtu in z igranjem kitare pred hišo – Jože pa je najel obe garaži, ju napolnil s starim pohištvom in kdaj pa kdaj pripelje kakšnega kupca in kaj proda. Je tudi zanj priročno, ker je blizu centra in je na dvorišču prostor za avto, celo za več avtov, ni problema karkoli pripeljati ali odpeljati.

Dušan je rekel, da sta se z Jožetom pravkar pogovarjala, kako je zdaj najbrž nerodno zame, ko nimam več nobene postojanke v Ljubljani in da sta mi sklenila prepustiti eno sobo v hiši, da bom imel tam svoje stvari in bom imel kje prespati, če bo treba.

Sem mu rekel, da je zelo lepo od starih prijateljev, da se spomnijo name, ampak da sobe ne rabim, ker najraje spim doma in imam samo pol ure z avtom ali eno uro z vlakom do tja. Postojanka v Ljubljani pa bi mi pa vseeno prav prišla, da lahko parkiram avto, skuham kavo, grem na stranišče in preberem časopis v ležalniku na vrtu. Če bi mi rada že kaj dala za protiuslugo, ker sem jima prepustil hišo, naj mi oddata drvarnico v prizidku, v kateri so tako in tako še moje stvari, ki jih jeseni nisem utegnil odpeljati na smetišče. Drvarnica je zidana in je pod ključem, tudi luč je v njej in korito z vodo, 8 m2 mi zadostuje, da v njej kaj spravim in postavim. Če bom pa poleti kdaj hotel prespati v Ljubljani, bom pa postavil šotor na vrtu, ni lepšega kot spati v šotoru!

Vse smo se hitro dogovorili, tudi za ceno najema, sta mi sicer hotela dati zastonj, pa sem vztrajal na tem, da plačam 50 evrov mesečne najemnine - konec koncev bom kdaj tudi prižgal luč in se šel v hišo stuširat.

Kaj vse hiše, lokali, trgovine, pisarne in skladišča –  ta drvarnica v Trnovem je gotovo najboljše od vsega, kar sem imel kdaj v najemu v Ljubljani!

  • Share/Bookmark

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !