Ljubica od lani

Potres, cunami in še drugi naravni pojavi: sonček sije, travica raste, rožice cvetijo, ptički pojejo in mački se gonijo.

Letos se šele razgledujem naokoli, lani ob tem času pa sem že imel eno ljubico.

Vso pomlad in poletje, ki sva ga septembra še podaljšala na grških otokih,  so škripale postelje, so se majali stoli, so stokale mize, so se trgale rjuhe, je frčalo perje, so se luknjali tepihi,  so se svaljkale brisače, so se rosile  kopalniške ploščice, je pljuskala voda iz banje, je šumelo listje, je polegala praprot, se je vlažil mah, so se odpirali cvetni popki,  se je zdrizalo grozdje, so nabrekale žile v lapuhovih listih, se je vozlal srobot, so se lomile veje, so se podirale senene kopice, so se zibali mostovi, so se rušile hiše, so se krušile skale, so se prožili plazovi, se je premikala zemlja, se je razmikalo morje, so se potapljale ladje, so strmoglavljala letala, so gorele atomske centrale,  je ugašalo sonce in so se prižigale zvezde pod ljubečo se težo najinih ne več športno mladih in ne manekensko lepih teles.

Potres, cunami, ljubica od lani.

(Skoraj haiku!)

Napisano tri dni po potresu na Japonskem. Ljubezen, erotika, smrt, razdejanje so le različni obrazi večno ponavljajočega in obnavljajočega se krogotoka življenja.

  • Share/Bookmark

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !