Motovilec (Sobotna humoreska)

Pozvonilo je in še preden sem utegnil odpreti vrata ali vsaj reči »Naprej!« so se vrata sama odprla in je vstopil zelenjavar. Možakar  nam že dolga leta vsako soboto dopoldne, če nas le dobi doma,  prodaja domačo zelenjavo, domače bučno olje, domačo ajdovo kašo, domačo pirino moko, domače polnozrnate kekse, domače jabolčne krhlje, domače orehe, domač kis, domač mošt, domače vino, domačo slivovko, v domačem gozdu nabrane borovnice in gobe – vse je domače, biološko pridelano, brez strupenih kemikalij in seveda zato seveda vse še enkrat dražje kot na tržnici ali pri najboljšem sosedu, ampak se splača in zmeraj kupimo, če že zaradi zdravja ne, pa zaradi dostave na dom.

 »V mestu sem srečal vašo gospo in mi je rekla da bo kupila pol kile motovilca in naj ga prinesem kar k vam domov!« je rekel. Še preden sem se utegnil začuditi:«Kako pa moja gospa ve, da sem doma?« mi je že potisnil v roke veliko vrečo z motovilcem ,  iz svojih torb pa je  tudi že začel jemati druge domače dobrote in jih  razpostavljati po komodi v veži.

 Ne vem, ali moj zelenjavar  res ne ve, ali pa se le neumnega dela, da ne ve, da »moja gospa«  že eno leto sploh ne živi več tukaj in da  se je iz najine skupne hiše preselila v blok na drugem koncu mesta? Ko je bila pred 14 dnevi zadnjič pri meni, je  pripeljala s sabo ekipo kamnosekov, betonorezalcev, minerjev, vrtalcev, bageristov , buldožeristov in tovornjakarjev, da bi prežagali hišo na pol  in bi potem ona svojo polovico odpeljala s sabo. Ker sem to preprečil, mi je zagrozila, da bo naslednjič prišla še z večjo ekipo, v kateri bodo tudi policaji  s pendreki,  lisicami in marico in da naj do takrat še enkrat dobro premislim glede hiše, če hočem sam sebi dobro.

 Verjamem, da se zelenjavar ni zlagal in je v mestu res srečal mojo ženo in ji ponujal motovilec.  In tudi to verjamem, da ga je ona poslala k meni – ampak samo zato, da bi se ga na lep način znebila!

 Jaz sem bil pa tako vesel, da mi je poslala na vrata zelenjavarja in ne policajev,  kot mi je grozila, da sem kupil od njega motovilec in še vse drugo, kar je imel s sabo, pa še par evrov sem mu dal za povrh. Vem da mi bo vsaj pol motovilca zgnilo v hladilniku,  preden ga bom pojedel – pa nič zato!

  • Share/Bookmark

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !