Cvetje v jeseni

Če rečem , da grem ven na pijačo, to ne pomeni več,  da grem v Sodček ali v Hram čez cesto, kot sem hodil pred leti, ko sem imel še družinske obveznosti, in sem moral biti čez pol ure že doma. Zdaj se usedem v avto in se odpeljem na Bled, v Bohinj, Kranj, Tržič, na Jesenice, včasih pa celo  Ljubljano, in pridem nazaj pozno zvečer ali zgodaj zjutraj – ali pa sploh ne pridem.

V enem od zgoraj naštetih krajev se včasih dobim s prijateljem, s katerim se poznava že zelo dolgo, več se pa druživa šele v zadnjem času. Sva približno istih let, on je celo nekaj starejši in kratek čas tudi že penzionist. Dvajset let je že ločen, v hiši prebiva sam  s skoraj devetdesetletno  mamo, njegova že odrasla sinova pa živita vsak v drugem kraju vsak svoje življenje. Nima ne avta, ne televizorja, ne računalnika in ne mobilnega telefona, rad  pa se sprehaja, bere knjige in se pogovarja z ljudmi.

Odkar se je ločil, se žensk izogiba, vsaj tako mi je nekoč rekel, in tudi tak vtis sem imel doslej o njem, ne spomnim se, da bi ga sploh kdaj videl v ženski družbi.

Danes me je pa možak presenetil!

Vanj sem trčil ravno med vrati njegovega domicilnega bifeja, kjer se ponavadi dobiva. »Greva kam drugam,«me  je povlekel za rokav. »En hip pred tabo sem prišel in se hotel usesti za mizo, pa sem videl da je vse prazno in bi bil  edini gost, samo še en fant je pri šanku in osvaja kelnerco in  po tem, kako me je pogledala, ko sem stopil noter, mi je bilo takoj jasno, da danes  ne pogreša ne mene ne nobenega drugega gosta več, fant pri šanku ji bo zadosti za cel večer do konca šihta – pa še podaljšala bo šiht! »

Zunaj  pa je nadaljeval: »Pa ta kelnerca sploh ni tako lepa, da bi se še midva drenjala pri njej,  vem za eno lepšo, greva k njej!«

Peljal me je malo naprej po cesti v drug lokal, ki pa je bil za razliko od prvega hrupen in poln ljudi »Ime ji je Metka.« je rekel, ko mi je utiral pot k šanku. »Že prej sem hotel sem, pa sem videl da ima gužvo  in sem zato šel naprej. »

Metka naju je takoj videla in vsa žareča in nasmejana prišla k nama. Moj prijatelj je imel prav, res je bila lepa s svojimi zardelimi lički, sijočimi plavimi očkami in debelo kito pšeničnih las na temenu, prav taka je bila kot filmska Meta iz  Cvetja v jeseni, če ne še lepša!

Prijatelj je naročil kapučino in tudi jaz sem naročil kapučino.

»Povsod drugje pijem dopoldne kapučino in zvečer vino, tukaj pa tudi zvečer samo kapučino« je rekel prijatelj in se zraven skrivnostno nasmehnil.

Hitro sem zvedel, zakaj. Čeprav je pri šanku krdelo napol pijanih dedcev hrupno sililo vanjo z denarjem in naročili, se Metka zanje sploh ni zmenila in je takoj šla naredit dva kapučina h kavomatu.  Naročila sva oba enako, dobila pa sva dva različna kapučina: moj je bil navaden, z belo mlečno peno na vrhu, na drugem, ki pa ga je Metka postavila pred mojega prijatelja, pa je bil na peni s tekočo čokolado narisan srček.

Potem pa se je Metka le morala posvetiti tudi drugim gostom in prijatelj mi je povedal zgodbo – kratko, preprosto in luštno zgodbo o rojstvu ljubezni.

Enkrat pred kakšnim tednom je prišel v ta bife zjutraj na kapučino, ko ni bilo nikogar drugega noter, samo ta nova mlada kelnerca Metka, ki je ni poznal od prej, saj je tudi šele pred dnevi začela delati tukaj, in ta Metka je sedela skrita za kavomatom – in brala knjigo. Vprašal jo je, katero knjigo bere, pokazala mu jo je in po naključju je bila to prav tista knjiga, ki jo je tudi že sam pred kratkim prebral. In potem sta se celo uro, dokler niso prišli še drugi gostje pogovarjala o knjigi, pa tudi o drugih knjigah, ki sta jih brala, in o življenju nasploh. In preden je šel, je naročil še en kapučino in ko mu ga je Metka prinesla, je takoj opazil, da je drugačen od tistega, ki ga je dobil prej; na tem je bila pena okrašena s srčkom!

Seveda pa  ima Metka fanta in moj prijatelj niti ne misli, da bi star kot je, temu fantu lahko hodil v zelje. Lepo mu je že, če se z njo pogovarja pri šanku, medtem ko mu ona s tekočo čokolado riše srčke na kapučine…

  • Share/Bookmark

En odgovor to “Cvetje v jeseni”

  1. terezija komentira:

    Res lepo. In verjamem, da je tvojemu prijatelju tudi lepo in toplo pri srcu kot Meti in njenemu advokatu, ko sta ponavljala “mož in žena, mož in žena….” Morda so take ljubezni še lepše kot tiste mladostne, polne so čustev in modrosti.
    Tudi tvoje zgodbe so mi všeč. Ko zaidem na blog, obiščem tvoje Obujenke. Še piši, še nas razveseljuj.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !