Nič ni gršega za pogledat, kot so dedci mojih let (med 50 in 60), ki se gredo rekreacijo. Vidiš tekača, ki sploh ne teče, ampak samo nakazuje tek in vleče noge za sabo, kot bi imel na vsaki nogi privezan mlinski kamen. In kolesarja, ki pritiska pedale v breg s takšno muko, da mu nabrekajo žile na čelu in mu prihaja pena na usta in se ustrašiš zanj, da bo umrl, preden bo prišel na vrh klanca. Oprijeta športna oblačila tudi nič ne skrijejo, ampak le še poudarijo povešena ramena, velik trebuh, uboge tanke nogice – in da te od pasu navzdol tudi sicer ni nič več v hlačah… In tudi nobena stvar bolj ne smrdi kot star prešvican rekreativec!
Ma ja, seveda, tudi na stara leta je treba migat, ni dobro da se zasediš in zaležiš – a treba je počet kaj konkretnega! Kolikor ti je še ostalo moči in življenjske energije, ju je škoda zapravljat za brezvezno tekljanje po potkah v parkih in mazohistično mučenje samega sebe na kolesarskih maratonih. Bolje nacepit drva za zimo, popravit balkonsko ograjo, pospravit ropotijo v kleti in na podstrešju, iti v gozd po gobe, k reki lovit ribe, preštihat vrt ali kopat jarek za vaški vodovod…
Danes, na primer, sem se razgibaval s prestavljanjem pohištva. Že to, da sem sam premaknil težko hrastovo omaro iz ene sobe v drugo, je bil velik napor, sploh ker je bila omara prevelika da bi šla skozi vrata, pa sem jo kljub temu in po vsej sili hotel spravit skozi! Tudi prenašanje knjižnega regala po ozkih in za povrh še zavitih stopnicah iz nadstropja v pritličje je bila zahtevna športna preizkušnja – še zahtevnejša pa potem, ko sem imel regal že v pritličju, pa tam nisem našel primernega prostora zanj in sem ga potem rinil nazaj v nadstropje!
Zvečer je bilo vse pohištvo, s katerim sem se popoldne mučil, spet na svojih starih mestih – samo da še malo bolj obtolčeno in odrgnjeno, in tudi sam sem bil ves obtolčen in odrgnjen. Moje delo je bilo Sizifovo delo, brez haska in brez veze – tako kot maraton Franja in tek ob žici okupirane Ljubljane.
Končno moder zapis o neumnostih za videz.
Če sam ne tečeš/kolesariš ni mogoče, da bi razumel športnike. Morda razumeš razlog, ko nekdo začne teči… več pa ne. Verjetno je tudi tek za eno samo žogo bedarija? Zakaj jim ne dajo dovolj žog pa si je ne bodo ves čas jemali?
Po tem zapisu se ti vidi, da si en tistih, ki so pred 30 leti na tekače žugali z njiv, vozili proti njim dokler ni tekač odskočil s ceste, da ga niso povozili itd. V 21. stoletju bi morali ljudje malce bolj odprto razmišljati.
Niso vsi tekači idioti, za tiste pa ki tečejo ob robu cest in se zadevajo z vdihavanjem izpušnih plinov bi pa težko našel kakšen bolj ustrezen izraz.