S kom se družim

S sinom sva bila ravno doma pri obedu, ko se je oglasil mobi. Bil je Stanko. Voščil mi je srečno novo leto, rekel  sem mu hvala, tudi jaz tebi,  in ga povprašal, kako je kaj praznoval.

»Sranje« , je rekel.  »Vse skupaj je bilo eno veliko sranje…«   

»A že spet? » sem rekel. »A mi hočeš povedat, da si  ti že spet kaj zasral? Kaj si pa spet ušpičil?  A si bil spet neprišteven? A si spet malo razgrajal? A si v gostilni spet metal kozarce v zid? A si policajem spet kazal fakiče? A si jim spet grozil, da jim boš vrgel molotovko skozi okno?«

 »Ne, še večje sranje sem naredil… Janjo sem udaril…«

»…In zaradi tega si mi poklical, da bi mi to povedal?!« sem vzrojil. »En dan po Novem letu, pa še v nedeljo povrhu, me zmotiš pri kosilu, da mi poveš, da si že spet udaril Janjo! Če nimaš nič drugega za povedati, mi tudi tega ni treba! — »

In sem prekinil zvezo. Komaj pa sem nesel dve žlici juhe v usta, je mobi spet zazvonil. Bila je Janja. Voščila mi je srečno novo leto, rekel sem ji hvala, tudi jaz tebi,   samo  nje pa nisem vprašal, kako je kaj praznovala,  saj sem malo prej že od Stankota vse zvedel. Rekel sem samo: »Reši se Stankota,  reši se tega zajebanca, dokler je še čas, čim dlje od njega tem bolje zate! Če te že zdaj pretepa, ko sta šele tri mesece skupaj, te bo ves čas pretepal, nikoli te ne bo nehal, še ubil te bo lepega dne, ko se mu bo zares zmešalo od vodke in droge!«

»Saj ni več na drogi, na metadonu je.«

»Ja na metadonu in na vodki. Res se mu bo zmešalo!  Brcni ga v rit, reši se ga,  zanj je že tako prepozno,  še malo pa bo prepozno tudi zate!«

Medtem  ko sem jaz  govoril in nazadnje že skoraj kričal v telefon, je moj sin na drugem koncu mize ves čas molče jedel in poslušal,  takoj pa ko pa sem nehal, je odložil žlico in rekel:

»Vidim, da zelo rad rešuješ tuje probleme. Več kot imajo ljudje problemov, bolj ko so v dreku, bolj ti je to všeč, bolj pomembnega se počutiš zraven njih, ves si poln življenjskih modrosti  in pametnih nasvetov… »

»… Ljudje so v težavah in skušam jim pomagati – to je vse«

»… Taki kot sta Stanko in Janja, bojo zmeraj v težavah, pa naj jim ti hočeš pomagati ali ne. A ne vidiš da dobesedno rineta v težave! Potem pa kličeta tebe na pomoč, samo požvižgata ti in takoj pritečeš kot en priden kužek….«

»… Saj sem jima  prejle povedal svoje. A me nisi slišal, kaj sem jima rekel ?«

»… Jutri bo pa  Stanko spet pijan in zadet obležal v jarku, in Janja ti bo spet jokala po telefonu, da pridi z avtom ponj  in ga pelji domov in ti boš spet takoj poskočil in ubogal…«

»… A naj bi ga pustil v jarku, da zmrzne pri minus deset ob desetih zvečer…?«

»…. Brez skrbi da ne bi zmrznil,  če je Janja zraven. Zakaj pa ni poklicala reševalce, ali pa kar gasilce, da ga zvlečejo iz jarka? Zakaj pa ravno tebe?… Oče, a se ti sploh zavedaš, kaj počneš? A ti sploh pomisliš s kakšnimi ljudmi se družiš zadnja leta… S samimi pijanci, narkomani, arestanti, psihotiki, klateži, deklasiranci… A sploh poznaš kakšne normalne ljudi, ki so uspešni, ki hodijo v službo, imajo družino, ki nekaj pomenijo v družbi…?

»….Pa res! Uspešneži mi najbrž niso zanimivi – najbrž  pa jim tudi jaz nisem zanimiv. Nisem njihove baže, nisem jim koristen, ne pridem jim prav, z mojo pomočjo se ne morejo nikamor pririniti,  zato niti ne iščejo moje družbe…«

»… Seveda pa tudi ti ne iščeš njihove. Pa veš zakaj ne? Zato, ker tam ne moreš biti glavni, ker ne moreš biti car… Ti si car lahko samo za tiste, ki niso nič in nimajo nič…«

Moj sin se me je pa zdaj res že pošteno lotil, tako da sem kar nehal jesti,  odrinil še napol poln krožnik na sredo mize in ga resno vprašal: »A se ne hecaš? A misliš resno to, kar si mi zdajle rekel?«

»Ne, samo malo te provociram,« je rekel sin in  z nasmeškom ublažil naraščajočo napetost med nama. »… in hočem te pripraviti do tega, da malo razmisliš o sebi in ljudeh, s katerimi se družiš…«  

Spet sem hotel vzrojiti, a sin se je še  kar muzal – še sreča, ker bi mu drugače primazal eno okoli ušes!

  • Share/Bookmark

2 odgovorov to “S kom se družim”

  1. nevenka komentira:

    Vredno razmisleka.
    Tudi jaz marsikomu prav pridem. In nimam vedno dobrih občutkov. Samo, da potem ne vem več, kje se začne in kje konča prijateljstvo. Nimam sicer okoli sebe življenjskih luzerjev, v glavnem so ljudje, ki se trudijo po svojih najboljših močeh. Včasih mi celo kaj dajo, ko ničesar ne pričakujem. Luzer je zame tisti, ki se ne bori za nič.

  2. buba švabe komentira:

    Kriza. Upoštevaj svoj nasvet. Čimprej stran od teh ljudi. Verjetno ima sin vsaj delno prav. No, pa saj ne poznam nikogar in lahko samo ugibam, ampak tako se bere…

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !