Čemaž

Glede na to, da sem že kar v letih  in se za povrh še nič ne ukvarjam s svojim zdravjem, sem pravzaprav še kar zdrav. Vsaj počutim se zdravega.  (Seveda  se pa zraven ves čas zavedam, da me lahko že naslednji hip dokončno in za zmeraj zvije!). Ampak še zmeraj se najdejo ljudje, ki jih  skrbi za moje zdravje,  tudi  taki, s katerimi nisem niti v daljni žlahti, in nimajo nobenega  razloga, da bi jih to lahko skrbelo.

Ponavadi je njihov edini razlog ta, da bi mi radi kaj prodali. Na primer zadnjič. V mojo pisarno je stopil starejši možak z aktovko v roki. Če bi me že zmotil pri delu, bi ga bil  lahko še vesel,  ker pa me je zalotil pri  brezdelnem listanju časopisa, sem ga  že pri vratih grdo in izpod čela pogledal. Pa se ni dal odgnati!  S podjetnim korakom in širokim nasmehom poklicnega prodajalca megle je pristopil k mizi, in položil torbo nanjo. Ne, ni je takoj odprl –  najprej me je povprašal po zdravju.

»Nič od tega, kar imate tu notri, » sem pokazal na torbo, »me ne more napraviti bolj zdravega kot sem!.«

 »Potem ste pa gotovo na smrt bolni!« mi je odgovoril prišlek »Samo smrtnih bolezni ne ozdravim, za vse druge pa imam zdravilo. Vi pa kljub temu niste na smrt bolni – seveda pa tudi niste čisto zdravi. Ko vas takole gledam, bi lahko z gotovostjo rekel, da imate težave s prebavo. Imate trdo blato? Vas muči zaprtje?«

»Sploh ne,« sem rekel. »Zmeraj zelo lepo in mehko kakam.  Kaj pa vi?«

»Tudi jaz,  seveda. Pa veste kaj najbolj pripomore k mehkemu kakcu?«

»Čemaž!« sem izstrelil kot iz topa. Tisti hip sem  namreč spomnil, da  je ta možakar letos zgodaj  poleti  že bil v moji pisarni, spomnil sem se te aktovke in tudi kaj je imel v njej . Čemaž! Temno zelen nasesekljan  in nasoljen čemaž v enih in svetlo zeleno čemaževo maslo v drugih glažkih, kupil sem enega takega in enega takega, a nič zase, nobenega glažka nisem odprl, niti pol žličke čemaža nisem dal v usta, oboje sem dal naprej za božji lon.

»No, vidite, tudi vam je pomagal čemaž!« je zmagoslavno zaploskal moj zeliščar.

»Pa niti ne čemaž«,  sem ga brž moral razočarati. »Meni še najbolj pomaga zelo popoprana fižolova solata z jajci in čebulo, pa kajla kruha zraven –  pa flaša piva za povrh!«

»Seveda, lahko da – ampak zjutraj na tešče pa žlička čemaža. To je balzam za črevo«

»Lahko da! Ampak zjutraj na tešče pa meni še najbolj paše šalčka močne turške kave. Pa kaj šalčka – še šalca kave mi je premalo. Ena cela džezva kave mi paše!«

»Ja, pa nikar na tešče, gospod, to ni zdravo – še prej pa žlička čemaža, to je zdravo!« se mož kar ni dal ugnati. »Čemaž je čudež narave, poslušajte me,  zdajle vam bom nekaj prebral, gospod,  prebral vam bom pesem o čemažu, sam sem jo napisal, v njej je vse, kar je treba vedeti o tem božjem blagru na zemlji.

In je odprl torbo in vzel papir iz nje in si je nataknil očala in je začel deklamirati. Zdaj me je pa res že minila vsa slaba volja zaradi nepovabljenega  obiskovalca v moji pisarni! Pozorno sem  prisluhnil branju, zmeraj sem imel spoštovanje do poezije in do pesnikov,  niti to me ni motilo, da mu je smrdelo iz ust po česnu. Ampak ne, saj  ni smrdelo – dišalo je po čemažu!

»PESMICA V PRID ZDRAVJU: ČEMAŽ – DIVJI ČESEN!

Čemaž razstruplja nam telo,

čisti kri in strdke staplja,

da varno vozi nas kolo,

njegova je zdravilna stopnja.

Meso črevesje ne prenaša,

v vozlih gnije in zagnoji,

za polipe je najboljša paša,

ker mesni gnoj jih le goji.

Od kje izhaja črevesni rak,

kadar polipi so v rasti,

naj le pozoren bo vsak,

da se izogne tej pošasti.

Je naše blato zasušeno,

zaprtje muči v obup,

jih blato trga z ostrino,

tujkov raslih v zakup.

Če črevesje tanko ne deluje,

v prebavnem traktu je zastoj,

presnova z zdravjem se bojuje,

za polipe gnojni je naboj.

Ko trdo blato polip odstrani,

le ta v črevesju krvavi,

z dneva v dan ga zopet rani,

le božji dar ga ozdravi.

Kako iz kozarca zaužiti,

po serviranju le žličko daj,

v črevesju odprejo se priprti,

pa dober tek ljubezni raj!«

  • Share/Bookmark

3 odgovorov to “Čemaž”

  1. dare komentira:

    Slava čemažu … aleluja

  2. etorkar komentira:

    Že spet sem ga kupil in že spet sem ga dal naprej ne da bi ga probal.

  3. niko komentira:

    No, jaz in moja lenoba: čemaž je bil predvidena tema mojega prvega zapisa po totru.
    Na čemaž se že dolga leta zaklinjam. In zasluži si …

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !