Zadnje, kar sem napisal

Zadnje, kar sem napisal in objavil, preden sem se priklopil na internet in začel pisati blog,  je  kratka zgodba z naslovom Zakaj so moje zgodbe tako kratke:  

Zakaj so moje zgodbe tako kratke

Dva človeka sta v meni: pesnik in kramar.

Prvi prešteva zvezde na nebu, drugi cekine v mošnjičku. 

Prvi hoče imeti čiste račune s seboj, ljudmi, svetom in Bogom; drugi krade, laže, goljufa in špekulira.

Prvi ščije proti vetru in gre z glavo skozi zid, drugi se obrača po vetru in ga lovi – ne v jadra, pač pa v svoje prazne žepe, in se hrepeneče ozira proti zlatemu pristanu, ki se kot fatamorgana blešči v daljavi.

Prvi teži k vzvišenosti in popolnosti, drugi kar zasije od zadovoljstva, če se mu posreči na bolšjem trgu prodati stare naramnice za par tolarjev več, kot jih je pred četrt ure prav tam kupil.

Zmeraj, kadar se sklonim nad prazen papir, da bi napisal povest ali zgodbo, me moj dvojnik z druge strani mize vprašujoče pogleda izpod čela, kot bi hotel reči: »Pa se splača?«

In odložim pero.

( Pripovedovalec, Književna zadruga Jesenice, 1992)

  • Share/Bookmark

2 odgovorov to “Zadnje, kar sem napisal”

  1. etorkar komentira:

    P.s. – No, tole je še za kratko zgodbico prekratko, le kako se je tiskarju za teh par stavkov sploh ljubilo zagnati stroj? Več bi zaslužil kamnosek, če bi tekst nekoč uporabili za epitaf na mojem nagrobnem kamnu.

  2. Corey Morawa komentira:

    I’ve been surfing online greater than 3 hours these days, but I by no means found any attention-grabbing article like yours. It is lovely value enough for me. In my opinion, if all website owners and bloggers made excellent content material as you did, the web might be a lot more useful than ever before.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !