Mucek

»Ti, a bi imel mucka?« me zadnjič pokliče Jaro.

»Bi,« rečem. »Kje pa je?«

»Vera me je vprašala, če bi ga imel. Njo pokliči.«

Pokličem Vero, ki mi pove, da ona nima mucka, ampak njena prijateljica in da mi ga bosta zvečer prinesli pokazat.

Rad imam mucke, večkrat imam kakšnega  pri hiši. Ne da bi ga ravno valjal po rokah, vodil na vrvici na sprehod ali ga imel  na mizi pri krožniku  ali v postelji pod kovtrom. Ukvarjam se z njim, kolikor mi pač znese, kupujem mu mačjo hrano, mu nastavljam mleko na hišni prag, pozimi poskrbim da ima ležišče pod streho, da je na suhem in na mehkem, če že ni na toplem. Moji mucki so s tem v glavnem kar zadovoljni. Na začetku ko so še majhni se držijo hiše, ko  zrasejo, se gredo potepat, pridejo in grejo kadar hočejo in kamor hočejo, včasih mi prinesejo pokazat kar ulovijo, ptička ali miško –  celo netopirja mi je enkrat eden prinesel v gobčku. Zgodi se da  jih ni domov po par dni ali celo tednov, potem pa spet pridejo – ali pa tudi ne. Če se mi mucek zgubi, ga grem iskat, preiščem okolico, povprašam sosede, ne potrudim se pa, da bi  poizvedoval za njim po radiu ali lepil listke z njegovo sliko in mojo telefonsko številko po kandelabrih. Dobim si novega mucka – ali pa tudi ne.

In res pride zvečer Vera s prijateljico Natalijo in z muckom v košari, pravzaprav ne v košari, ampak v nekakšni plastični mačji kletki, iz avta pa skoči tudi velik in kosmat črn pes.

»Tukaj je pa lepo,« reče Natalija. »Veliko hišo in velik vrt imate, a me vzamete na stanovanje – mene in moje živali? Tam kjer zdaj živim, me bodo vsak čas vrgli na cesto, pet mačk imam doma in dva psa, grdo me že gledajo s to mojo menažerijo.«

»Nisem lastnik, samo najemnik sem tukaj,« rečem.

»Krasno, jaz bom pa vaša podnajemnica!«

Prestrašeno pogledam Vero, ki pa me ne potolaži, ampak naredi resen obraz, češ Natalija misli resno.

»Čez eno leto mi poteče pogodba, ne vem če jo bom lahko podaljšal in najbrž se bom  moral še sam seliti od tukaj«, se branim.

»Nič hudega, do takrat se bo pa tudi zame kaj našlo« reče Natalija.

Če  mi je res hotela oddati mucka, je bilo to najslabše kar je lahko naredila za uvod. Mucka bi že vzel, rad imam živali, ljudi se pa bojim, sploh pa žensk.  Bolj ko smo se pogovarjali in dogovarjali, zmeraj bolj jasno mi je bilo, da se ne bomo dogovorili. Tudi če Natalija ni čisto resno mislila z grožnjo, da se bo vselila v mojo hišo, sem hitro sprevidel, da bi tudi potem ko bi ga oddala, mucka še zmeraj hotela imeti  pod kontrolo – in seveda tudi mene! Vse bi moral delati strogo po njenih navodilih, moral bi ga dati cepiti in tudi kastrirati, mu dajati zdravila proti glistam in bolham,  ga hraniti s predpisano hrano (samo z mačjimi briketki, nikakor ne z ostanki mojih kosil in večerij, niti ne mlekom in  konzervami!), tudi naj bo čimveč v hiši in čimmanj zunaj, sploh pa ne pozimi, ko je mraz (scrkljan hišni maček!) in  če bi za več dni kam odšel, bi ga moral vzeti s sabo, ali pa – o groza! – poklicati njo, Natalijo da bi ga za ta čas vzela k sebi ali kar pri meni  pazila nanj – o groza!

Sploh pa imam na vrtu že tako zmeraj kakšno žival, vrane, škorce, kose, ježe, tudi potepuški mački se radi ustavljajo pri meni in zalezujejo ptiče in krte,  do vrha uhljev varno skriti v nepokošeni travi. Zadnjič enkrat ko sem v ležalniku pod drevesom bral časopis,  se je mimo mene počasi priplazila ena taka divja in skuštrana mačja zverina s srepeče izostrenim pogledom tigra, ki zasleduje plen, še trznila ni, ko sem zašumel s papirjem. Takega mačka bi pa res imel, sem pomislil –  takega ki skrbi sam zase in si sam poišče hrano in me v bistvu sploh ne rabi.

  • Share/Bookmark

4 odgovorov to “Mucek”

  1. domovoj komentira:

    V življenju sem imel tri pse (v bistvu kužke) ter nebroj mačk. Zanimivo, da sem jim vedno dajal človeška imena: Boris, Tomi, Vili, Juzek (takrat sem ravno lazil po poljskih Tatrah), Jernej, mali Jernej, stari Jernej, Pele, Nikola …

  2. bistra komentira:

    Kako je tole prisrčno napisano! Jaz sem se od srca nasmejala!

  3. Špelca komentira:

    Hm, jaz bi se kar prestrašila vsega tega nadzora – mačka, ki bi bil bolj free, bi pa z veseljem sprejela (brez lastnice)

  4. dahvor komentira:

    …hehehe…Takega Mackona-Macke se ne da imeti, ker Macke lahko samo imajo nas…vsaka Muca samo zase skrbi … se pa totalno strinjam s Teboj-enako politiko imam do vseh Zivalic tudi sam…tako vedno kaksno brezobo Mucko podpiram, ki sama pride … ze 5 mesecev-manka 9 dni-nisem srecal-videl nobene Muce-na cesti…samo eno cakam, jo v Sanjah edino se vidim.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !