Svinčeno pero

Predvčerajšnjim sem se s svojim podpisom pridružil zahtevi, da se o spremembi ustave razpiše referendum. Pravzaprav pa ne vem, ali sem za referendum ali nisem, in tudi z ustavnimi spremembami si ne belim glave. In zdaj ko sem podpisal, kar pač sem, me nikar ne poskusite še prepričati, da bi zares odšel na volišče in oddal  svoj glas za ali proti. Že ob sami misli na to me zaboli glava.

 Včeraj sem podpisal peticijo za izpustitev J.J. & Co. Naj grem zdaj še s transparentom v roki demonstrirat pred kasarno 4.julij? Ni govora, vse kar je težje od peresa, je zame odločno pretežko.

 Danes berem v časopisu: nek mlad nadobuden literat, ponosen na to, da je pred leti poldrugi mesec raztovarjal ladje v koprski luki, se norčuje iz nekega mladega nadobudnega kritika, češ da nikoli ni držal v roki nič težjega od žlice in nalivnega peresa. Ta je pa dobra, si mislim. Naj se kritik uči svojega posla vihteč kramp in macolo?!

Kaj je zares težko?  Pero, ki mora (misli da mora) pisati, pa ne ve kaj, kako in za koga. Moje pero, težko kot svinec.

 Bi radi moj podpis? Kar izvolite, z vsem se strinjam, vse podpišem, tudi uvedbo vojaške diktature v državi in svoj zaporni nalog. Le pero prinesite s seboj, saj svojega že dolgo ne morem več dvigniti z mize.

 — — —

(Iz knjige člankov in esejev Razgledi z Mežaklje, samozaložba Jesenice 1989. -  Ja, včasih je treba tudi stare cunje vzeti iz omare in jih malo prezračiti, da se ne zaredijo molji.)

  • Share/Bookmark

2 odgovorov to “Svinčeno pero”

  1. nevenka komentira:

    Res je.
    Pero mora živeti pod težo razumevanja in občutenja sveta,
    bolj razumeš in občutiš, bolj je pero svinčeno.

  2. nevenka komentira:

    Prav zaradi tega včasih tako zelo iščem lepoto, zame je kot zdravilo.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !